Dosti je bilo o njem že pisanega, vendar predvsem o povečani vrednosti le-tega v serumu, kar naj bi bil kazatelj nagnjenosti k alergijskim reakcijam.
Kaj pa pomeni premajhna vrednost IgE pri našem 9-mesečniku (točne vrednosti ne vem, ker pisni izvid še čakamo, toliko smo uspeli izvedeti po telefonu)?! ZAradi nje nam doktor Kuharjeva še vedno odsvetuje cepljenje in skupinsko varstvo, zaradi česar naj bi nas tudi predlagala za podaljšanje porodniške. Ima kdo podobne izkušnje in mi zna kaj več povedati o tem?
Za vse infomacije vam bom haležna.

Ups, sedaj vidim, da sem napisala veliko neumnost. Popravljam, naš mali ima zelo nizke vrednosti imunoglobulinov G in A!

Medtem sem vse ustrezne podatke na to temo že našla na forumu cepljenja, zato sem vsem zahvaljujem za razumevanje.

Sonček Žan,

a lahko morda z mano deliš kaj si našla na cepljenjih?
Za kaj natančno se gre?
Mi smo tudi danes dobili izvide.

Hvala.

Tudin naša mlajša je imela poleg alergij prenizke vrednosti IgG in IgA. To so protitelesa, del imunskega sistema, in če jih je premalo, je otrok pač bolj nagnjen k okužbam. Če ima premalo IgA-jev, je bolj nagnjen k okužbam dihal. Tudi pri nas smo čakali z nadaljnimi cepljenji, dokler se to ni popravilo, pa tudi so nam odsvetovali kakšne jasli, kjer je otrok zelo na udaru z raznimi virusi itd.

Še to: kljub prenizkim vrednostim protiteles je naša mala preteklo zimo zelo v redu preživela, nekajkrat je bila prehlajena, hujšega pa ni bilo, kljub temu, da je bila starejša sestrica v vrtcu (vem sem jo vzela samo, ko je bila tista huda epidemija). Tak dober rezultat pripisujem dojenju, saj je iz mojega mleka dobila protitelesa, ki jih sama ni izdelovala dovolj. Tako da, punce, dojit, če se le da…

Biba, Jackie je že vse napisala. Več si pa lahko prebereš še na postih:

Pri nas gre za premajhno vrednost imunoglobulinov A (pod 0,06) in G (1,68 g/l), zaradi česar je toliko bolj dojemljiv za razne okužbe, predvsem pa v zvezi s sluznicami (dihala, prebava…). Moram pa povedati, da v vseh desetih mesecih mali še ni bil niti prehlajen, kaj šele kaj drugega – seveda v zahvalo dojenju. Vseeno pa ga še vedno niso cepli in ga tudi še ne bodo in odsvetovano ima skupinsko varstvo, zaradi česar bomo vložili vlogo za podaljšanje porodniške.
Kakšne izvide pa imate vi?

No, tudi naš je imel premajhno vrednost imunoglob. A in G. Ugotovili so mu pri 9. mesecih. Sedaj je star 2 leti in je bil v vsem tem času dvakrat po tri dni prehlajen. Obakrat se je nalezel od družinskih članov (mi smo imeli hujšo obliko). Hujših viroz z bruhanji in driskanji pa sploh ni dobil, čeprav je bil starejši otrok bolan. Pa dojen sploh nikoli ni bil. Tako da lahko to, da je zdrav, pripisujemo čemu drugemu. Aja, če vaš otrok še ni prišel v stik z izvorom okužbe, je jasno, da se ni nalezel. Šele ko bo kdo od vas prehlajen ali drugače bolan, boste lahko videli kako bo. Vso srečo želim.

Naj bo vzrok dojenje ali karkoli drugega – samo da so zdravi, kaj ne?!

Oglasila sem se samo zato, ker sem hotela povedati, da nimam več nobenega zaupanja ne v uradno medicino ne v razne homeopatije in podobne zadeve. Pri prvem otroku pred petimi leti sem strogo upoštevala vse, kar so rekli zdravniki, od izključnega dojenja do 6. meseca do stroge diete od začetka nosečnosti naprej (mož je alergik). Sploh ne vem, kaj sem v tistih 15 mesecih ko sem dojila, jedla. Na vsaki hrani sem prebirala etikete, bila sem že sama kost in koža, z otrokom pa nič bolje. Tudi bicom in homeopatska zdravljenja niso dala rezultatov. Na koncu mi je nek specialist rekel, da itak še sami ne vedo, kaj pravzaprav povzroča alergije in da so tisti testi bolj ali manj lari-fari. Rekel je, da si je sam naredil test (nikoli ni imel nobenih problemov) in mu je pokazalo vse mogoče alergije. Si lahko mislite, kako sem se počutila. No, pri drugem otroku nisem imela mleka, bil je hranjen s kravjim od rojstva, ugotavljali so mu vse mogoče zaradi prvega otroka in mu tudi ugotovili tri alergije (nikoli problemov) in znižan IgE. Z njim je vse v redu, dajala sem mu gosto hrano od 4. meseca naprej in sem ga obravnavala kot zdravega kljub dokazanim alergijam.

Saj ne rečem, da mogoče nekaj je na teh dietah in polnem dojenju do nevem kdaj in da imate drugi drugačne izkušnje. Toda moj primer in primer drugih, s katerimi sem obiskovala terapije, je pač drugačen.

Prav imaš – zdrava pamet je absolutno najboljša!
Tudi mi smo bili zelo skeptični do bicom testiranja, ko smo iz obupa (izpuščaji in krči kljub dieti brez mleka in jajc, ki so mi jo predpisali zdravniki, niso izginili) izbrali tudi to možnost. Zakaj se je pa potem stanje le izboljšalo, ko sem izločila še živila, ki nam jih je tam pokazalo?
In dvom vanje mi še po par mesecih ni dal miru in spet sem poizkusila s pšenico in spet je imel mali očke in lička polna bulic in oteklin…In čez par mesecev spet…Kako naj si to razlagam? Na terapije ne hodimo. Ne vem, če bomo kdajkoli imeli toliko zaupanja vanje. Dojim pa pač zato, ker je dojenje na sploh priporočljivo in če imam mleko, zakaj ne?! In če mu s tem MOGOČE vsaj malo ojačam odpornost, toliko bolje. Jaz verjamem, da mu jo, saj mi edino to še daje voljo pri vztrajanju na dieti. Mislim, da je pri vsem skupaj zelo pomembna psiha – če vse skupaj jemlješ kot nevrotično stanje, potem se situacija verjetno težko izboljša kljub vsem dietam, terapijam in ne vem še čim. Mogoče je pa zato tvojemu drugemu sinu prihranjenih več težav, ki bi ga sicer po njegovih predispozicijah prej doletele kot kogarkoli drugega…
In kot sem že prej napisala – ni pomembno kako, pomembno je, da najdeš pač način, ki tvojemu malemu in tebi najbolj ustreza. Lep pozdrav!

sonček Žan, verjemi, da nisem jemala bolezni mojega otroka kot nevrotično stanje. Bila sem popolnoma prepričana v dieto, ki so mi jo dali in 100% sem zaupala zdravnikom. Eno leto in pol sva s sinom vztrajala na ubijalski dieti, izločila vse, ampak res vse možne alergene iz hrane in iz okolja (kolikor se je dalo). Sorodniki in prijatelji so bili mnenja, da pretiravam in da bom otroka s tako dieto uničila. Najbrž veste tudi sami, kako težko je otroka raznovrstno hraniti, če moraš iz njegove prehrane izločiti mleko, jajca, gluten, večino sadja in nekaj zelenjave ter vse konzervanse. In to izločiti tako, da ni niti kančka teh živil v jedilih. In kljub tako strogi dieti se stanje kože in prebavil mojemu otroku ni popravilo – celo leto in pol. Imeli smo obdobja izboljšanja -poleti in ob morju- in obdobja poslabšanja, ko smo morali v bolnišnico – pozimi. In to ne glede na prehrano. Če bi se takrat po ukinitvi teh živil, na katere naj bi bil alergičen, stanje izboljšalo in otrok ne bi imel več problemov, bi bila zelo vesela, lahko mi verjamete. Pa čeprav bi strogo izvajali določeno dieto. In bi najbrž še zaupala v uradno medicino. Tako pa se mi floskule o potrebi preventivnih diet doječih mater in ostale preventive, da otrok ne bi postal alergik, zdijo neumestne. Vse, prav vse, kar bi lahko naredila, da bi alergijo preprečila, sem naredila. Pa je otrok kljub temu hud alergik. In kaj mu škodi tudi še niso uspeli ugotoviti in najbrž nikoli ne bodo. Sedaj se hranimo normalno, brez diet, stanje je popolnoma isto kot prej. Poleti je bila koža čisto normalna, gladka in lepa, sedaj se je spet pojavil rahel srbeč izpuščaj, ki bo najbrž zopet prerasel v cele predele luskave, krastaste kože. Otrok je tega že navajen, ko se stanje poslabša, negujemo kožo in preprečujemo srbečico, kolikor se le da in pazimo, da ne pride do vnetij. Se pa stanje iz leta v leto izboljšuje.

Torej, Sonček Žan, pred štirimi leti sem govorila tako kot ti, prepričana v pravilnost svojega ravnanja in v medicino, prepričana, da bom svojega otroka zaščitila z dieto, ki sem jo izvajala, prepričana, da je dojenje najboljša popotnica otroku za življenje in da ga varuje pred okužbami. No, tega pač sedaj ne verjamem več. Trdno sem prepričana, da bi moj otrok imel enake bolezenske znake ne glede na to, kaj sem mu dajala jesti in ne glede na mojo dieto (ki je, mimogrede, pripeljala tudi do moje bolezni). Verjamem, da je koža mojega otroka pač zelo občutljiva in dovzetna za zunanje vplive. Zato se s tem več ne obremenjujem. In nikakor nisem nikoli in tudi sedaj ne razmišljam o stanju mojega otroka kot o nevrotičnem stanju. Enomesečen dojenček prekrit z ranami pač ne more biti nevrotičen, se ti ne zdi?

Oprosti za zamudo pri dogovoru, ker sem bila odsotna.
Naj najprej nekaj objasnim – foruma ne jemljem kot ring za dvoboje in v velikem loku se skušam izogibati takim in podobnim debatam, ki imajo en in edini namen – dokazovati se, kdo je NAJ SUPER MAMA. In tudi z mojim odgovorm na tvoj post tega še zdaleč nisem hotela sprovocirati, ravno obratno. Zato enkrat za vselej, globoko mi je žal, če si me narobe razumela oziroma če sem se narobe izrazila – z nevrotičnim stanjem sem se nanašala predvsem na stanje, ko v dobri veri biješ borbo s strogimi dietami pri sebi in pri otroku, stanje pa se pri otroku nič kaj ne izboljša. In vsakič na novo črtaš iz jedilnika še en alergen (pa čeprav je to samo nedolžen kuminov in janežev čaj), v upanju, da bo slednjič do rezultata le prišlo. In seveda nič…in tako dalje, … dokler ne ugotoviš, da živiš skoraj le na vodi in s tisto malo energije, ki ti je po neprespanih praskajočih nočeh in drastičnih jedilnikih še ostane, biješ psihološke boje vsakič, ko moraš komu razlagat, kaj in kako. In ta začaran krog se vrti in vrti, DOKLER… In ta dokler mislim, da je v tej debati odločilnega pomena. Ali dokler brez rezultatov ne vidiš več smisla tega početja ali pa se stanje nekako počasi izboljša in ti vlije novega upanja in seveda energije. Nam se je na srečo zgodil drugi primer, pa čeprav (tako kot sem že napisala) niti sama ne morem zagotovo trditi, čemu v čast.
Vendar vrnimo se na tisto “nevrotično”stanje. Do tistega DOKLER, sama sebe ne bi mogla kaj dosti drugače opisati, ko sedaj pokledam nazaj. Navajanje na nov režim hranjenja, odpovedovanje najljubšim jedem, letanje od zdravnika do zdravnika, kateri ti vsakič znova povejo nekaj novega, kar zavrže tezo prejšnjega, prejokani dnevi in noči, ko nismo vedeli, kako mu omiliti bolečine, neprespane noči, ko se telo še niti po porodu ni spravilo skupaj…in še in še…Po pravici ti povem, da ne vem, kako bi se vse skupaj končalo, če se stanje pred par meseci ne bi začelo počasi obračati na bolje. In še enkrat ti povem – ne vem točno zakaj. Vem pa, da sem po tistem že dvakrat padla v skušnjavo, češ mogoče je pa ta dieta res nesmiselna in nikoli ne bom vedela, če je res tako, dokler ne bom preizkusila. In smo padli na preizkusnem izpitu na polni črti – vrnili so se izpuščaji, otekline, nemirno razpoloženje, neutolažljiv jok…
Torej, Skaza, kaj naj na koncu še rečem. Ne vem, če ga s tem ravnanjem česarkoli obvarujem tudi na dolgi rok. Vem le, da tako lahko nekako normalno preživljamo današnje dneve in upam le lahko, da bo to trajalo čimdlje. In še zdaleč se zaradi tega nimam za neko super mamo, ki se za svojega sina žrtvuje v nekakšni slepi veri. Zavedam se, da delam dosti napak in ravno zato lahko samo upam, da se tisto kritično stanje ne bo več ponovilo, saj se še predobro zavedam lastne nemoči v njem.
Za konec se še enkrat opravičujem za nesporazume in ti le še iskreno želim, da bi vam končno enkrat le uspelo najti tistega “hudiča”, ki tvojemu sinu iz zime v zimo povzroča težave, da bi se ga lahko tako končno v velikem loku izogibali. Lep pozdrav!

Se strinjam z vsem, kar si napisala in sem iskreno vesela, da ste vi po vsej kalvariji našli vaše alergene. Mi jih še nismo in po vsej verjetnosti jih tudi nikoli ne bomo. Me pa pomirja, da se stanje le izboljšuje.

Iz vsega, kar si napisala, ne razumem le tistega o super mamah. Kakšne zveze ima to s čimerkoli? Če si moje poste razumela kot debate o tem, kdo je in kdo ni supermama, si zgrešila poanto. Žal. Ti pa tudi jaz iz srca želim zdravja tvojim otrokom. Konec koncev naju tisto,kar sva dali skozi v borbi za zdravje najinih otrok, na nek način združuje. Srečno.

Ne, s super mamami se nisem nanašala nate, ampak na mnoge debate na tem in njemu sorodnih forumih, za katere se mi zdi, da vse bolj temeljijo na tekmovanjih iz te veščine. Imela sem občutek, da moj post uvrščaš med le-te in da ga celo razumeš kot napad nate, češ da je recept proti alergijam znan in da če se ga držiš tako kot mi, deluje. Kot sem že napisala, se zavedam, da ni niti pod razno tako in da je zgodba z alergijami vsakega posameznika na nek način neverending storry…In vsak išče sebi najlažjo pot, da se š čimmanj nerodnimi situacijami prebija skoznjo.

Še enkrat srečno tudi tebi v upanju na čimmanj takih nesporazumov.

Sonček Žan, vseeno me nekaj zanima:
zakaj ste pa šli na Bicom testiranje, če ne verjameš v to metodo in (če sem prav prebrala) ali vam ni prav Bicom pokazal pravih alergij, ki jih uradna medicina ni? A ti ni to dovolj velik dokaz, da pa Bicom ipak ni tak larifari?
To te sprašujem zato, ker smo tudi mi tik pred tem, da začnemo s terapijami. Bicom nam je pokazal alergije, ki jih uradna medicina ni. Ko smo odpravili alergene, ki jih je pokazal Bicom, se je stanje takoj izboljšalo. Ne vem no, nekaj je le na tem…

Lep pozdrav,
mamica

Pozdravljena mamica…
Še enkrat sem prebrala svoje odgovore, ker sem se že bala, da sploh ne vem, kaj pišem. No, sedaj sem pomirjena, namreč nikjer nisem pisala o mojih dvomih v bioresonančno metodo, celo vedno razlagam, da samo na zahvalo le-te vemo, kaj našemu malemu res škodi! Res pa je, da sem napisala, da ne vem še, če bomo kdaj obiskovali terapije, ker ne vemo, če bomo kdaj imeli dovolj zaupanja vanje. Mnenja o uspešnosti samih terapij pri tako majhnih otrocih so zelo deljena, izkušnje prav tako.
Za alergije na hrano pri otrocih baje velja, da praviloma izzvenijo tja do enega tretjega ali pa vsaj petega leta. Do takrat naj bi se imunski sistem postavil na svoje noge. No, mi smo ZAENKRAT mnenja, da bomo najprej dali času čas in če katera od alergij do takrat ne bo izzvenela, bomo najbrž poskusili tudi s terapijami. Vem pa zagotovo, da bomo šli na terapije le, če in ko bomo 100% prepričani, da smo pripravljeni nanje. To mislim, da je zelo pomemben pogoj za uspešnost teh kot tudi vseh ostalih terapij in zdravljenj. In če ste vi nanje pripravljeni, potem ne vidim nobenega problema oziroma vam lahko dam samo še kakšno vzpodbudno besedo. Torej – vso srečo v boju proti alergijam vam želim!

Sonček Žan, mi lahko poveš kaj več o testiranju?
Kaj vse vam je pokazalo in kako se je od takrat stanje otroka spremenilo, je koža boljša ali ste imeli kakšne druge težave?
Pa še to, kje ste se testirali. Kako sploh veš kdo je dober bicom terapevt?
Kak nasvet prosim, mi smo tudi namenjeni na testiranje.
Hvala za branje!

Mi smo z Obale in po priporočilih smo se obrnili na terapevtko iz Izole in moram rečt, da smo bili z njo zadovoljni. Zdela se mi je dokaj “na tleh”, ne obljublja nič nemogočega. Sama ima dosti izkušenj s tem, saj je baje šla v nakup aparata z namenom, da bi ozdravla svoja dva otroka.
Kaj te v bistvu glede testiranja zanima? Kot laik laiku ti lahko povem, da mora otrok le kolikor toliko v miru sedet, medtem ko terapevt z aparatom preverja elektromagnetna nihanja za vsak alergen posebej. S sabo lahko prineseš tudi svoje vzorce sumljivih živil ali drugih alergenov (npr. pasjo dlako vašega hišnega ljubljenčka, določeno vrtso pudinga, ki ga ima otrok rad…). Sicer si pa več o tej metodi lahko prebereš na oziroma v starejših postih na tem forumu.
Preden smo se napotili na testiranje (takrat je bil star 3 mesece) smo imeli težave s krči, izpuščaji po telesu in obrazu, trdovratnimi temenci in tekoče blato pomešano s sluzjo, ki je smrdelo po kvasu. Takrat sem bila že na dieti brez mleka in jajc. Na Bicom testiranju nam je pokazalo alergijo oziroma intoleranco na: mlečne izdelke, sojo, gluten (pšenica, rž, oves, ječmen), piro, ajdo, sezam, kvas, kakav, kavo, med, oreščke in obremenjenost z amalgamom ter candido. PO tistem sem najprej črtala vse omenjeno razen glutena, ker je bil zame vse skupaj prevelik šok. Stanje kože se je izboljšalo, blato pa se je vleklo naprej. Medtem smo bili na preiskavah na gastro na pediatriji, kjer niso ugotovili ničesar. Na alergoloških testiranjih je pokazalo samo alergijo na jajce in to na kožnih tetsih (jajc nam na Bicomu ni pokazalo!). Nakar sem čez kakšen mesec iz svojega jedilnika (še vedno sem polno dojila) črtala še gluten in v roku dveh tednov se je tudi blato normaliziralo. Na naslednjem tetsiranju na alergološki nam je spet pokazalo samo jajce, tokrat tudi na krvi, in Kuharjeva nam je dala napotek, da naj poskusim počasi z vsemi ostalimi živili, najprej pa s pšenico. Nekaj časa sem oklevala, potem pa res poskusila – po treh dneh je bil ves otečen v obraz, ki je bil posut z bulami, kot da bi ga popikale čebele naokoli oči in po ličkih. S pšenico sem še enkrat poskusila pred dobrim mesecem in reakcija je bila podobna.
Aja, vmes smo bili še enkrat na Bicom tetsiranju in nam je pokazalo še enkrat vse iste alergene, razen obremenitve z gljivicami, kar pomeni, da od takrat lahko jem kvas in sladkor (tudi sladko sadje).
Torej – odkar se držim te diete, je stanje pri našem malemu ok. Tudi odkar mu dodajam gosto hrano, se držimo istih principov.
Tako, zdaj sem se na široko razpisala, upam, da ti bo kaj v pomoč. Če pa te zanima še kaj, kar vprašaj.