atopija?
Pozdravljeni,
naša punca ima 3,5 meseca in sva bili pri zdravniku zaradi tega, ker se ji je vihala spodnja vekica pri učku. To ni bil ravno problem-pravi zdr., da gre za rahlo asimetrijo, kakor pa je potem ugotovila, d aima nabrekle veke in da gre verjetno za aalergijo, ki se lahko razvije. Oba z možem sva alergika na prah, cvetni prah, pršice.
KAkšna je možnost, da dobi deklica kako drugo alergijo-strah me je predvsem za alergijo na hrano?
Mi je rekla pediatrinja, naj čim dlje dojim in uvajam jajce in mleko čim kasneje.
Tiste, ki dojite: ali ste omejile hrano in šle na dieto že prej, preden je bila alergija potrjena?
Naša deklica nima nikakršnih težav s kožo.
Kako kmalu lahko pričakujem še to???
Vem, da so vprašanja zmedena in da je težko reči, kakršnakoli izkušnja bi mi prišla prav.
Kaj je to atopija???
LP.
Tudi midva z možem sva atopika (pelodi, pršica, mačja dlaka,…).
V nosečnosti in času dojenja (strogo do šestega meseca le dojenje), se nisem prehranjevala drugače. Deklica je razvila alergijo na hrano (jajce, soja, mleko,…) šele po enem letu – prej tudi ni prihajala v direkten stik s to hrano – razen preko mojega mleka. Spremembe so se odražale na črevesni sluznici (na koži nobenega znaka) s pogostimi driskami, smrdečim, penastim in sivkastim blatom. Ter posledično veliko izgubo teže, nespečnostjo, apatijo, utrujenostjo in veliko dovzetnostjo za bolezni.
Dva tedna po uvedbi diete se je stanje drastično popravilo in imamo veselo in zdravo punco, tako kot je bila pred težavami.
Pri drugem otroku vem, da bom na preventivni dieti (brez mleka, jajc, oreškov, jagodičevja, raznih E-jev,…), čeprav to še ni zagotovilo, da alergij ne bo, le možnost je manjša. Ne bo problem, ker se v bistvu danes zaradi hčerke vsi več ali manj prehranjujemo tako – ne kuham dvojnih kosil. In z možem se redko pregrešiva – obiski,… Ni težko. Pa še učimo se zdravega odnosa do hrane. Sladkarij in prigrizkov ni vedno na razpolago , ker jih je treba pripraviti doma. So pa ob posebnih priložnostih in včasih kar tako za se pocartat.
Naj ti bo to izziv in dober korak v zdrav in zavesten način prehranjevanja.
Alergije na koži in sluznicah so atopije. Atopeni so komplicirano grajene beljakovine (pelod, dlaka, perje, spore,…)
Atopije so podvrsta alergij (zgodnjega tipa), ki se odražajo kot edem (zatekanje), eritem (rdečine), urtikarija (koprivnica).
Veliko veselja z dojenčkom.
Jarna Kalina, najlepša hvala za odgovor in spodbudne besede. Zdajle spi v svoji posteljici in ob pogledu nanjo in na tvoje sporočilo, se mi na tihem, po prstih, prav zahrbtno prikradejo solze v oči…Čeprav se tebi in še komu na tem forumu zdi traparija, jaz priznam, da mi je težko in hudo zanjo. LAhko bi bilo še kaj hujšega, vem, pa vseeno…
Potrebovala bom vaše spodbude.
Hvala in naj ta deževen dan mine kar se da lepo.
Mateja
Čisto razumem tvoje solzice. Sama sem od sekiranja in nevednosti zbolela in bila v bolnici. Si je telo vzelo odmor.
Imam medicinsko znanje, pa je pri hčerkinem hiranju odpovedalo. Po znakih je tudi specialistka šele na koncu naredila alergijske teste. Prej so bile vse druge presnovne bolezni na sumu. Pa seveda, najprej smo tri mesece rabili, da smo sploh prišli do testiranja.
Nisi sama. In mislim, da te tu nihče ne bo obsojal za tvoje sekiranje in žalost. Vsaka mama želi otroku najboljše. In še ena stvar: trenutni problem je največji problem. Sama sem ravno na tem forumu našla največ spodbude, tolažbe in razumevanja.
Za vnete očke tvoje male pomaga tudi par kapljic tvojega mleka.
Pri dojenčkih gre ponavadi v začetku res za alergije na hrano, v prvi vrsti na kravje mleko in jajca, potem tudi pšenico, sojo, arašide itd. Redki dojenčki so že pri taki starosti alergični recimo na cvetni prah, vendar obstajajo tudi taki. Običajno je tako, da do teh alergij pride kasneje, velikokrat nadomestijo prvotne alergije na mleko in jajca…
Naša mlajša je imela bolj “običajne” simptome – zvijanje po trebuhu ob dojenju, od 3 mesecev dalje pa zelo zelo ubogo kožo. Na dieto sem tako šla še pred testi, ki na začetku niso pokazali drugega kot alergijo na arašide, šele pozneje tudi na mleko, na jajce pa šele pri letu in pol.
Tvoje slabo počutje je normalno. Tudi sama sem se spraševala, zakaj se to dogaja (imela je katastrofalno kožo, niti kvadratni centimeter na celem telesu ni bil normalen, še dermatologi so se čudili!), počutila sem se krivo (čeprav nisem vedela, s čim naj bi povzročila bolezen), bilo me je strah karkoli pojesti, mesece in mesece se je vse vrtelo okrog hčerinih alergij in kože, in danes se ne morem spomniti čisto ničesar o tem, kaj se je dogajalo lani poleti, niti nimam toliko spominov na njeno najnežnejše obdobje, kot jih imam pri starejši hčerki. Pa se je vse uredilo! Hčerkina koža je danes skoraj popolnoma normalna, alergije in hrana mi niso prva in zadnja misel, ne zdi se mi nič več posebnega, da pač drugače jeva. Izboljšanje je res veliko, pripisujem pa ga predvsem dojenju (jo še vedno veliko dojim pri 20 mesecih), strogi strogi dieti (nisem se zanašala ne na teste uradne medicine ne na bioresonanco, ampak sem sama preverilo čisto za vsako živilo, kako reagira nanj), pa redna redna nega kože. Njenega stanja sploh ne jemljem več kot bolezen, ampak bolj kot eno posebnost, ki pa jo vseeno zelo resno jemljem.
Če imaš še kakšna vprašanja, kar vprašaj, meni je ta forum lani ob takem času zelo zelo pomagal. Drži se!
Lahko povem tudi jaz še nekaj. Sicer nisem dobila ravno tako zgodaj atioskega dermatitisa, sem pa že kot mala (od vrca) imala vedno suho kožo, še posebej veke (nad očmi) .. nato se mi je to razširilo na vrat in nad predel nad usti in pod nosom. Povem lahko, da ko sem bila v osnovni šoli nisem vedela kaj bi sploh to bilo – imam srbečo, rdečo, suho kožo (vendar samo na teh predelih) in zelo se mi lupi. Vse sorte že sem že poiskusila (veliko obiskov pri dermatologih, razne kreme, Bicom tesitarnje), zaenkrat še neuspešno. Še vedno se kot študentka ukvarjam s temi problemi, sem nesrečna, ampak vedno pogledam iz te strani. Ko nimam elergije, sem po moje najbolj srečno dekle. Pa vesela sem, da ima tak malček tako skrbno mamico, ker jaz dokler se nisem sama začela ukvarjati s problemom, me ni nihče zastopil, kako to lahko otežuje življenje. lp jacqueline napisal: