razvojni oddelek
za mojega otroka s posebnimi potrebami so predlagali naj bi obiskoval razvojni oddelek.
Ali mi lahko poveste:
*koliko otrok je v takem oddelku,
*kako zgleda delo z otroci, koliko jih je lahko v takem oddelku,
*koliko se plača (ali stane več kot redni vrtec, ker z otroci bolj intenzivno delajo),…
*kakšne primanjkljaje (motnje) imajo lahko otroci, ki obiskujejo take oddelke,
………
Hvala za čimveč informacij
– v razvojnem odelku je do 6 otrok
– delo poteka sicer podobno kot v rednih vrtcih (podobne dejavnosti in aktivnosti) s to razliko, da je povsem prilagojeno potrebam posameznega otroka; v skupini sta dve delavki – defektologinja in pomocnica defektologinje. Zraven tega potekajo se individidualne obravnave pri strokovnih delavkah, ki so na razpolago v tem razvojnem vrtcu (fizioterapevtka, logopedinja). Za vsakega otroka se izdela individualiziran program, na osnovi katerega se vsi vkljuceni prizadevajo v smeri doseganja zastavljenih ciljev na razlicnih podrocjih otrokovega funkcioniranja (npr. groba, fina motorika, govor, socializacija, …)
– vas kot starsa stane enako kot redni vrtec, obcino pa nekoliko vec. Placate isto kot da bi otroka vpisali v redni vrtec (se uposteva lestvica).
– v razvojne vrtce se vpisujejo lahko otroci z raznolikimi primanjkljaji oziroma motnjami, naceloma pa tisti z izrazitejsimi in ki kljub prilagoditvam in dodatni strokovni pomoci programa rednega vrtca ne zmorejo. Praviloma se vanj vpisuje gibalno ovirani otroci ali otroci z vec motnjami…
Lp
Blisk,
molly vam je razvojne oddelke lepo opisala (molly hvala za pomoč).
Vas zanima še kaj?
Sama staršem predlagam, da si ustanovo, kamor naj bo vpisan njihov otrok, ogledajo in strokovnemo osebje vprašajo, kar jih zanima.
Lep pozdrav in lep dan, Petra
Se opravičujem, ker bom še nekaj dodala. Žal vsi RO nimajo sistematiziranih dodatnih strokovnihdelavcev in morajo starši posebej vozit otroka na terapije. Različna je tudi povezanost z ostalimi otroki iz rednih skupin. Ponekod je skoraj ni, drugod pa je zelo velika.
Danes za RO potrebuješ odločbo (včasih je nisi) – in zelo pomembno je, kaj piše na tej odločbi (npr. odobrena pomoč surdopedagoga, plačan prevoz)
Meni so zagotavljali, da se tudi družijo z ostalimi otroki. Ampak to je teorija. V resnici so popolnoma ločeni, čeprav je oddelek znotraj rednega vrtca.
Če bo kdaj kakšna lutkovna predstava, bodo morda šli skupaj. Problem je namreč v tem, da je v razvojnih vrtcih veliko gibalno oviranih otrok in da je breme odhoda ven, napravljanja in druženja itd ne glede na dve vzgojiteljici, kar prehudo. Sem videla v praksi, kako to izgleda in jih popolnoma razumem.
Kljub temu pa smo otroka raje prestavili v redni oddelek vrtca, kjer je potem tudi bolje napredoval.
Ker ne vem, kakšne težave ima vaš otrok, o tem ne morem presojati. Kot je napisala Petra, je najbolje, da se prepričate na kraju samem, ker so si razvojni vrtci med sabo različni, poleg tega pa je marsikaj odvisno tudi od posameznih vzgojiteljic.
Še enkrat se oglašam, pa brez zamere. Oglašam se, ker sama delam v RO. Žal v takem, ki nima sistematiziranih ostalih storokovnjakov, zato z njimi sodelujem po dogovoru in lastni inciativi (največ z nevrofizioterapevtko). Dobra stran našega oddellka pa je veliko druženja z ostalimi otroci iz vrtca- – največ s sosednjo skupino, priložnostno pa tudi z ostalimi (skupne prireditve in bivanje v okolici vrtca).
Sicer pa se vedno trudimo za bivanje na prostem in sprehode. Veelikokrat sem vozila po dva vozička lai otroka nosila v nahrbtniku (ne ravno kakšnega s hudo s CP, ki bi mu to lahko škodilo).
Danes je moderno biti integriran (no “inkluziran”). Na koncu vidiš, da vrtcom včasih to paše zaradi števila otrok (generacije so iz leta v leto manjše). Marsikateremu otroku in vrstnikom se naredi škoda, marsikateremu pa tudi koristi. Škoda s enaredi tistim, ki so v redni skupini, pa se jim nihče ne more posvetiti, zaposlijo jih toliko, da ne moti ostalih, kaj več pa se mu enostavno ne morejo posvečati…tako dobijo le nekaj več govornih spodbud ko t bi jih recimo dobili v RO, ostalih spodbud pa ni dovolj.
Sama sem dobila že nekaj otrok iz redne skupine; starši so bili zadovoljni, ker se je otrok bolj umiril in napredoval, bil zadovoljen. Je pa res, da je obratna pot težja. Otrok v RO je le zaznamovan. Če mislite, da bo lahko šel na redno šolo…
Sama sem imela le eno deklico, ki je prišla k meni “silom prilike”: gluhota in cerebralna paraliza (zaostanek na motoričnem podroičju za vrstiku, a ne tako hud). Starši so potrebovali nujno varstvo, a je niso imeli kam dati (danes to ne bi bil več problem). Takoj smojo vzeli, asem staršem tudi povedala, da nismo primeren kraj za njen razvoj. Ko so uredili razmere, so jo integriral, kasneje je z letom zamika šle v redno OŠ.
Blisk – kakorkoi se boste odločili za vašega otroka, dobro si argumenmtirajte in si magari zapišite poz. argumente. Za vsako odločitev vam bo namreč lahko žal, vsaka prinaša tui slabe strani. Dobre rabite, dajih slučajno ne boste pozabili.
Včasih se skušam postaviti v vlogo staršev – odločitve so res težke in namesto kakšnega res ne vem, kako bi se odločila (in se mi tud ni treba). In občudujem vse starše, ki že v predšolski starosti sprejmejo omejitve svojih otrok in znajo živeti z njimi
(hkrati pa do otroka niso zaščitniški in zahtevajo kar zmore).
P.s.: Petra, če sem predolga ali je peveč nametano, po lastni presoji ne objavite.
Mrož,
vaše razmišljanje sem objavila v celoti. Je namreč razmišljenje na mestu – če se tako izrazim.
Res je – včasih odločitev težka. Re sje tudi, da določenim otrokov integracija koristi, drugi pa več »odnesejo« v RO in da večino otrok iz RO gre na šolo s prilagojenim programom.
Moje osebno mišljenje o RO je – da so vsestranska stimulacija razvoja za marsikaterega otroka s pp. Vendar pa marsikateri RO nima ustreznega kadra, tehničnih pripomočkov… zato marsikateri RO ni to, kar bi lahko bil. Pa ne glede na to, kako se vsi, ki delajo v RO trudijo po svojih močeh.
Lep pozdrav in lep dan, Petra
Jous živijo!
Tudi midva z možem imava željo prestaviti sina v redno skupino, prav zaradi razlogov, ki ste jih opisala.
Bila bi vesela, če se lahko slišiva po telefonu, ker potrebujem kar nekaj informacij in spodbudnih besed. Ta odločitev se mi zdi zelo stresna in kar naprej omahujem iz ene odločitve v drugo.
Pomoč staršev s podobnimi izkušnjami nama bo zelo koristila.
Lep pozdrav
Maja
V okviru Zavoda za gluhe v Ljubljani je menda posebna skupina oz.oddelek vrtca, kjer sprejemajo otroke z avtizmom in Aspergerjevim sindromom. Če niste predaleč, bi se kazalo pozanimati tudi tam. Čeprav sem laik, si predstavljam, da je ravno govorna komunikacija oz. poudarek na sporazumevanju tisti, ki je skupna točka med obema skupinama otrok.
Naš otrok je bil v razvojnem vrtcu kar malo nesrečen zato, ker se zaradi narave motenj pri drugih otrocih v skupini, ni mogel z nikomer igrati, predvsem pa ne pogovarjati. Tako se je neprenehoma pogovarjal z obema vzgojiteljicama.
Potem, ko je otrok sam izrazil željo, da gre v “ta težji vrtec”, pa je na žalost zaradi postopka umerjanja, komisij itd. trajalo skoraj leto in pol, da smo ga lahko prestavili v redni vrtec.
Razvojni vrtec mi je bil zaradi našega otroka v začetku všeč predvsem zradi zelo majhne skupine (5-6 otrok), pa tudi zaradi zelo simpatične vzgojiteljice. Naš otrok je še cel dan nosil pleničko (pri 3 letih) – v rednem vrtcu so mi takrat rekli, da je to, da je otrok brez plenice, obvezni pogoj.
Kot vidite, ima vsaka usmeritev lahko svoje pluse in minuse. Priporočam, da si vrtec pred odločitvijo dobro ogledate.
LP,
Jous
Blisk,
res je kar pravi Jous – v Centrih za sluh in govor (Maribor, Ljubljana in mislim, da tudi Portorož) obstajajo tudi skupine za avtiste. Pozanimajte se – obisčite različne institucije – in se odločite.
Lep pozdrav in lep dan, Petra
Da se še jaz malo odzovem na to temo. Sama imam punčko z DS in sem preden sem jo vključila v vrtec, bila prepričana da je redni oddelek, ta zanjo.Potem pa mi je njena specialna pedagog.povedala slabosti in prednosti obeh oddelkov.Prednost RO je sigurno ta,da je otrok obravnavan individualno.Jaz moram ta RO v katerem je moja pupa zelo pohvaliti, vzgojiteljici sta super super, nevrofizioterapevtka je odlična, specialna 1a…uglavnem res sem zadovoljna. Če pomislim, da bi bila moja deklica zdaj v rednem oddelku, me je groza saj še ne hodi, niti plazi, pa bo junija stara 2 leti.Kaj bi z njo delali v rednem…ne vem.Smilila bi se mi hčerka in pa zagotovo prav fino ne bi bilo vzgojiteljicama, poleg 14 črvičkov, še enega “ne-mobilnega” otroka???Res pa je, da je moja deklica vpisana v RO z možnostjo prehajanja v rednega.Zdaj ko še ne hodi bolj malo, potem pa bo vedno več..z njimi bo hodila tudi ven,..Žal je zaenkrat v domačem varstvu, saj je novembra prebolela hudo pljučnico in preležala 1 mesec v bolnišnici, ampak z aprilom jo spet dam v vrtec. Bom pa prosila, da bi bila kasneje čimveč v rednem oddelku, da se igra z otroki, saj so v tem oddelku otroci različno prizadeti in nekateri se sploh ne znajo igrati.Moja pa odlično napreduje in se mi zdi škoda, da se ne bi še ona fino naigrala, saj obožuje otroke.
Pa še to: RO redno obiskujejo tudi ostali otroci iz tega vrtca in so kot ena veliiika družina.
Blisk, tudi v naši skupini imajo 2 avtistična otroka, s tem da ima en fantek še poleg avtizma, DS. In kot vam je že dobro napisala “mrož”, si napišite dobre in slabe lastnosti in dobro razmislite, kaj je dobro za otroka in ne kaj se vam bolje zdi.
srečno
XiDina,
se opravičjem za pozen odgovor. Če boste boste uporabili stička Googla za pojem “prilagojen program za predšolske otroke” vam bo vrtel kar nekaj zadetkov. Res pa je, da se pod pojmom razvojni vrtec običajno misli za oddelke za predšolske otroke s težjimi motnjami (gibanje, motnja v duševnem razvoju).. Tudi pod pojmom Razvojni vrtec se najde veliko zadetkov. če boste bolj natančna zakaj potrebujete informacije, vam bom znala bolj pomagati.