Ali so nocne more in strahovi mogoce normalen pojav v razvoju, ali pa mogoce kazejo na kaksno anomalijo?

Nas 4 letnik ima vsako noc slabe sanje, zbuja se in ga je treba pomiriti. Ampak najhujse je ko ze zacne kricanje, ki ne neha celo noc ali pa par ur.
Pravi da po njemu hodijo bube, od vzorcev na postelji vidi grozne podobe, kace in podobno.
Ne pomiri se niti ko so vse luci prizgane, ce pa spet zaspi se hitro zbudi z krikom in jokom.

Hvalezna bom za vsak nasvet ali izkusnjo.

mimaxxx,

težko je odgovoriti kaj koristnega. Po vašem opisu bi rekla, da je ta situacija huda tako za otroka kot za vas.
Seveda otroci v spanju močno podoživljajo vsakdanje situacije in izkušnje, lahko tudi v obliki mor, ki pa se praviloma hitro pomirijo ob prisotnosti staršev. Nekako v zavesti sicer imam tudi spomin, da sem že slišala za more, kot jih opisujete pri vašem otroku. Najbolj smiselno se mi zdi, da se najpraj pogovorite s pediatrinjo vašega otroka.

Mogoče pa ima s tem izkušnje kak drug starš. Bom zelo vesela vaših izkušenj.

LP Francka

Hvala Francka za odgovor.

Sem ze v enem dnevu veliko izvedela o nocnih strahovih. Malce sem se pomirila, ker vidim da je veliko otrok, ki ima podobne sanje in strahove. Spet me pa skrbi, da moj sinko ima privide tudi ko se zbudi in da se se naprej ne pomiri, ko se ze objameva in pogovarjava.
Smo ze na vezi s pedo psihijatrinjom, pa bomo videli…
Upam na najboljse.
Lp

Lep pozdrav. Ker imava z partnerko iste težave z najino hčero vas lepo prosiva za opis oziroma za nadaljnji rasplet dogodkov pomoči ki so pokazali napredek k rešitvi problema mor vašega malčka. za informacije se vam lepo zahvaljujeva.
yez.

Imam sina z aspergerjevim sindromom z enakimi težavami….pri nas se je celo z nekom ponoči pogovarjal….če vas zanima kako smo rešili in še rešujemo težave se obrnite na moje zasebno sporočilo
lp

Mi smo imeli take težave s fantkoma (sedaj sta 3 in 6). Ko otrok ponoči kriči, ga niti zbudit ne moremo. Oba v spanju tudi hodita. Dogajalo se je tudi, da sem imela kričečega otroka v naročju in z njim letala po stanovanju in se skrivala pred tistim “groznim” bitje, ki se ga je bal. Pa se je drl “ne tja, ne tja, tam nas bo našel”, pa se zašibam v drugo smer in ga skrivam pred “strahecom”. Pri mlajšem sem sedaj pogruntala, da se to najpogosteje dogaja, kadar je v “polsnu”. Če ga npr. tišči na stranišče lulat, se te stvari stopnjujejo. Zato ga sedaj ponavadi takoj, ko zaslišim iz njegove sobe šume, razgovore,… hitro prvo nesem do stranišča in mu dopovedujem naj lula (otrok je ponavadi z zaprtimi očmi in zraven spi). Potem ga umirim in ga nesem nazaj v posteljo. Če čakam predolgo ga potem zelo težko umirim.

Ko je 6-letnika začela obravnavat klinična psihologinja in sem ji omenila motnje spanja se ji je zdel to pomemben podatek. Tako da je verjetno pametno, da se o tem pogovorite z osebno zdravnico.