lisasta jetra
Spoštovani!
Težko na osnovi tega ugibam, kaj bi te lise pomenile. Če bi šlo za očitne rakave zasevke, bi vam to z gotovostjo povedali. Verjetno gre za nespecifične spremembe in jih zato želijo dokončno preveriti, da bi bil dvom čim manjši. Prav bi bilo, da počakamo na izvide.
Lep pozdrav!
Janko Kersnik
Pozdravljeni!
Čakali smo na izvide in sedaj so ugotovili, da gre za rakaste metastaze, ki so že razširjene na jetra, ampak izvor pa naj bi bil v trebušni slinavki ali črevesju. Tega niti ne bodo ugotavljali, saj je za zdravljenje prepozno. Odpustili so me iz bolnišnice z nasvetom, da kasneje lahko dobim kakšna zdravila za lajšanje bolečin.
Še vedno bruham, vendar če pazim se mi nekaj hrane predela. Tako da mislim, da so prehitro dvignili roke od mene.
Prosim, da mi svetujete, kako pa zdaj naprej. S čim se ukvarjati, kaj jesti, kako blažiti, kaj res ni nikakršne pomoči. Saj pri starosti dobrih 40 let še ne želim umreti. Kako dolgo še, ali lahko s tem živim še leta, ali so mi odmerjeni meseci. Kaj pa zdravljenje s kakšnimi sokovi, posti, vse bi probala, da se življenje vsaj podaljša.
Hvala za odgovor!
Manja
Spoštovani!
Zvedeli ste za novico, ki vrže iz tira vsakega človeka. Tudi sam sem moral zajeti sapo, ker si vam nisem upal odgovoriti v dveh vrsticah. Veliko laže bi mi bilo, če bi vas imel pred sabo.
Povedali so vam tudi, da za vas trenutno ni na razpolago nobenih metod in zdravil, ki bi lahko vplivali na potek vaše bolezni, S tem vas medicina ni odpisala. Če ne drugega vaš osebni zdravnik in specialisti za zdravljenje bolečine vam bodo ves čas stali ob strani. Mogoče še bolj pomembno je spremljanje vašega duševnega stanja, ki se utegne zaradi vedenja o raku pogrezniti v depresivno razpoloženje ali anksioznost. Poleg opore bližnjih boste verjetno v taki situaciji potrebovali pomoč vašega zdravnika, če pa ne njega pa psihiatra. Do tja pa je še daleč. Daleč predvsem gledano z vašimi očmi, ker so se vam iz čistega miru pred očmi odprla vrata v smrt, konec., kar čaka vse nas, vendar dokler resno ne zbolimo, na to večinoma ne mislimo. V tem času, ki ga ni mogoče napovedati, ker ne vemo, kako hitro bo bolezen napredovala, pa morate živeti vsak dan sproti, se razveseliti vsakega jutra, ker bo pred vami še ene dan, ki se ga boste zavedali kot podarjenega (mnogi pozabljamo in si dneve jemljemo kot danost), razveselili se boste večera, ko boste legali k počitku, potem ko boste izpolnili še en dan. Podarite svojcem in sebi čim več lepih dnevov, ne odlašajte na jutri in na kasneje.
Vse bi dali, da bi ozdraveli. In kdo je zdrav, kdo lahko z gotovostjo trdi, da se bo jutri prebudil v nov dan, kdo bo dočakal novo leto? Ne razdajajte za obljube, dajte za življenje, ki ga še vedno imate, saj če prav razumem, niti trpljenje niti bolečine še niso hude. Dajete življenju preostalim dnevom ne glede na to, koliko jih je.
Lep pozdrav!
Janko Kersnik
Gospa Manja
Tudi mojega očeta ne bodo več zdravili, saj ima veliko metastaz na jetrih. Rekli so , da vsako zdravljenje bi bil za njega napor. Zato sva z mamo prešle na alternativno medicino in na bioenergijo. Začeli sva s Breussovo kuro, vendar ne v celoti, saj je oče predkratkim bil operiran. To knjigo boste našli v knjižnici. Očetu smo nabavile tudi kapsule Brokolin (iz Hrvaške), saj naj bi le te omejevale razmnoževanje metastaz, zraven pa pije veliko zeliščnih čajev, prav namenjenih za zdravljenje jeter. Zato vas g. Kersnik sprašujem, kako vi gledate na tako zdravljenje, saj po tem, ko ti medicina odpove, ne moreš sedeti in čakati, da umreš in da si le lajšaš bolečine. Če pogledam mojega očeta bi lahko rekli, da mu ni nič. Nobenih znakov, da so jetra bolana, ni ne napihnjen, zabuhel, tudi barvo kože ima normalno. Poleg tega pa ima apetit, da je skoraj vsaki dve uri. Najhuje pa je to, da oče tega sploh ne ve, da ga čaka približno 6 mesecev življenja. Ali je res to tako zahrbtna bolezen, da te udari na enkrat in ni nobenih bolezenskih znakov? Zelo lepo ste odgovorili gospe Manji, zelo diplomatsko vendar pa pričakujem, in tudi verjetno go. Manja, da le poveste svoje mnenje o zdravljenju, ki sem ga omenila zgoraj. Vsak ima svoje mnenje, tudi vi ste zagotovo ustvarili svojega.. Na koncu bi pase zahvalila za Vaš odgovor tudi meni, ki ste ga mi poslali dne, 08.02.01. Zanima me tudi ali lahko nekako stopim v kontakt z gospo Manjo?
S spoštovanjem, Romana
Spoštovani!
Po telefonu in s pisanjem se je o takih stvareh izjemno težko pogovarjati, vendar je tudi v >živoDanes si želite, da bi šla domov, čez dve leti pa si boste ŽELELI, da bi UMRLA.< Kako težke besede, ki so popolnoma realne, vendar povedane zelo grobo. V šestih mesecih je umrla. Kuharske nasvete mi je lahko dajala le tako, da je kimala, če sem pravilno povedal sestavine in postopek. Dandanes študente in specializante družinske medicine učimo pravega pristopa k bolniku in svojcem v takih primerih, zato je prav, da se obrnete na svojega zdravnika in si pomagate v tej težki preizkušnji. Nedolgo tega je oče v devetdesetem letu močno oslabel in očitno je postalo, da se poslavlja od življenja. Na Božič je še sam zakuril peč, da sta s prijateljico spekla potico. Na novega leta dan, sta obadva ležala v postelji s pljučnico in popolnoma onemogla. Tako brat, ki ni zdravnik in tudi sam sva bila v stiski, kaj storiti. Prijateljica se je v nekaj dneh popravila, pri očetu pa se je kljub pozdravljeni pljučnici stanje postopno slabšalo. Ko sva se sprijaznila z dejstvom, da bo prišel konec, sva zorganizirala oskrbo in skrb za oba ter nato pričakala neizogibni konec. KONEC ni nikoli lahek. Videl sem ljudi, ki so se žrli in sovražili v zakonu, pa jih je smrt prizadela. Kaj storiti. Dokler je umirajoči bolnik pri močeh, naj živi običajno življenje, kot ga tudi vsi mi, čeprav bo marsikdo med nami prej končal svojo življenjsko pot kot ta bolnik, ki ga imamo za zaznamovanega. Ne potrebuje usmiljenja, pomilovanja, potrebuje samo nas in svoj načrt, kako želi užiti preostanek življenja in zato je prav, da mu na ustrezen način povemo, da počasi umira. Seveda je to težka naloga, zato vključite zdravnika, ali veščega znanca, ki mu zaupa. Ljudje, potem, ko izvedo, da se jim bliža konec, postorijo marsikaj, kar so odlašali in uredijo svojo pot tako, da jo sami in mi vidimo kot sklenjeno celoto. SMRT ni huda, čakanje nanjo je tiso, kar nas vznemirja, ker smo tako nemočni.
Lep pozdrav!
Janko Kersnik
Pozdravljeni! Na uz so mi odkrili da imam povečana jetra,alkohola ne uživam prav tako ne kadim,ali je možno da zaradi tega težko diham,lansko leto sem prebolel munonukleozo in od takrat imam slabe jetrne teste?
prav tako me zanima čudnih zbodov v levem prsnem košu in takrat težko zadiham,to traja kake 10 sekund in potem lahko delam normalno naprej kot da ni nič bilo,malo me skrbi zaradi srca!!
LP!! hvala za odgovor
Spoštovani!
To je lahko v povezavei s prebolelo mononukleozo, ki pvozroča vnetje jeter enako kot virusi hepatitisov a, b in c. Pomembna je velikost. Nekoliko povečana jetra, ne povedo dosti in tudi razsikovati ni potrebno podrobneje, kot če bi bila jetra povečana več cm ali bi v njih našli nepričakovane strukture.
Tako zbadanje je lahko zaradi vnetih mišic ali vezi in potem boli pri premikanju, ali pa zaradi znakov stresa. Srce boli ob hudih naporih in traja cca. 5-10 minut, da ob zaustavitvi (počitku) bolečina poneha. Seveda morate imeti dejavnike tveganja, da bi sploh šlo za angino pektoris.
Lep pozdrav!
Janko Kersnik
