Zanima me kako ste bili zadovoljni z osebjem (zdravniki, babice, sestre,….) v LJ porodnišnici?
Jaz vsekakor sem bila presenečena nad grobostjo sester, nad njihovim godrnjanjem in povem vam da so me tako neprijetno presenetili da me je dejansko postalo strah za vse (tudi zase če bova kdaj lahko ustvarila življenje) ki so v njihovi oskrbi, pa sem le prišla na kratek obisk k novopečeni mamici, ki je mimogre sama od sebe potarnala nad “prijaznostjo” in “uvidevnostjo” pa čeprav tarnanje ni v njeni naravi . Mislim da vse mamice potrebujejo toplo besedo, iskren nasmešek in lepo ravnanje z njo in otročičkom.
Res sem razočarana. Baje da je v Postojni osebje veliko bolj prijaznejše. PRosim za vsakršno mnenje, četudi nism še mamica, ker bi rada slišala še druge izkušnje, tudi primerjave med porodnišnicami če je katera rodila v različnih.
Hvala

Tudi jaz sem rodila v LJ porodnišnici (januar 2002), pa nimam niti ene same slabe izkušnje!
Sestre so bile izjemno prijazne, kadarkoli pripravljene pomagati, pojasnjevati, neštetokrat pokazati, kako se pristavi otročka k dojki… Govorim pa o B oddelku, sem slišala, da menda posebej na C oddelku ni bilo tako fino.
Na katerem oddelku pa je bila tvoja prijateljica?
LP, B

Jaz sem bila na C odd.pred 6 leti-NEPRIJAZNE(večina),vmes se je našla kakšna dobra dušica.
Zgodilo se mi je,da sem prosila za še čaja(za mamice) pa mi je zajedlivo odgovorila,da bo pogledala če je še kaj kuhanega.Prinesli pa so nam za tri doječe mamice 2 litra čaja na DAN!!!!!!!Sama bi ga spila 5 litrov,ker sem bila ves čas dehidrirana,zato sem pila vodo iz pipe -pa baje sploh ne bi smela!
V sami porodni sobi pa je bila prijazna babica.

Me je že strah v drugo kaj bo ampak ne bom se pustila,zdaj sem že đomba!!!!!

Jaz sem se avgusta 2002 v LJ porodnišnici skregal že pri sprejemni pisarni. Ženo so sprejeli ob 7 uri zjutraj (torej so bile sestre “na frišno” v službi), ven so mi nosili njena oblačila v vrečah za smeti, potem so jo odpeljli na oddelek, mani pa nihče “ne bu ne mu.”

Ko se mi je končno uspelo dokopati do porodne sobe je bilo v začetku vse ok. Ker je ženi odtekla voda je morala ležati. Namontirali so ji sonde za CTG;le-ta pa večino časa sploh ni delal. Ko pa je začel kazati otrokov utip 50 sem čisto znorel; utrip je bil normalen (140) le CTG je to kazal. Sestram se pač ne da tega štimati in ne razumem, zakaj je potem sploh priklopljen, če se noben za to ne zmeni.

Da ne govorimo o tem, da se samo grupirajo na sredini ko pa greš kakšno sestro poklicat pa nejevoljne pridejo v porodno sobo.

Sestre na oddelkih pa so PODEN od PODNA! Iz lastnih izkušenj. Poznamo tudi sestre na ginekološkem oddelku v KC (ne v porodnišnici); ista klinika, isto delo (verjetno tudi ista plača), na KC sestre zelo prijazne in ustrežljive, v porodnišnici pa kot da smo v železarni.

Moj nasvet vsem je ta, da naj se ob najmanjši nesramnosti takoj vprašajo za ime in priimek ter za ime njihovega nadrejenega. Če bi bil moj odnos do strank v službi tak bi me že zdavnaj krivdno odpustili.

Joj punce, mene je ze strah. Ko sem prvic rodila (maj 1999) so bili vecinoma prijazni, samo motilo me je ker sem ves cas morala lezati med porodom, pa nihce mi nic ni povedal. Predvidevam, da so bili prijazni zato, ker sem dala mir ???? Punce, ki so zelele kaj ekstra ali pa samo prosile za kaj, so hitro dobile pikro nazaj. Tokrat se tudi jaz ne mislim pustiti in bom zahtevala da mi pustijo hoditi itd. Upam, da s tem ne bom povzrocila neprijaznosti. Od zdravnikov pa mi je sevdno v spominu tista, ki je nakoncu uletela v porodno sobo in zacela pljuvati ukaze kot oficir v vojasnici. Se moz se je ustrasil. Na porodnem zapisniku (odpustnici) je podpisana neka dr. Barbara, priimek se je ze razmazal. Jaz resno razmisljam, da bi sla kam drugam. Punce skupaj bo treba stopiti in javnosti razkazati, da je kot kaze se vedno kot pred desetletji!!!

Lp Naja

Res prav neverjetno. Jaz hodim v ambulanto za patološko nosečnost v Porodnišnici Lj in tam je vse osebje tako prijazno, da ti dan še polepšajo. Kaj pa se zgodi, ko greš v višja nadstropja sem izkusila tudi sama in se strinjam z vami, da so sestre res prav nemogoče, vse jim je odveč, razen seveda z redkimi izjemami

Poznamo tudi situacijo v ambulanti za patološko nosečnost.

Najbolj prijazne so sestre pri sprejemu ter sestra Ida na naročanju. So pa sestre, ki niso za nikamor.

Moja žena je v 10. tednu začela krvaveti. Seveda ti zdravniki rečejo “Če bo kaj narobe takoj pridite, vedno vas bo nekdo sprejel” in smo seveda prileteli. Na koncu smo morali na urgenco, ker v ambulanti za patološko nosečnost ne prejemajo “pacientk v tako nizki nosečnosti” ki krvavijo. To je že druga nosečnost in tudi ta je vodena v tej ambulanti s prekleto dobrim razlogom.

Najbolj čudno je bilo to, da so klicali ženino zdravnico, in ker je niso mogli priklicati, je nihče ni hotel sprejeti. O nesprejemu pa so tako ali tako odločale sestre (oziroma sestra, katere ime mi na žalost ni znano)in ne zdravnice!!!.

Na koncu so ženo z urgence takoj napotili na oddelek za ginekologijo v KC, odnos pa je bil kot dan in noč. To sem tudi opisal v prejšnjem postu.

Kot da bi teh 200 m razdalje pomenilo čisto druge galaksije.

Nočem nobenega strašit, ampak samo nasvet: ko je kriza, se morate boriti kot levinje (oz. levi – to velja za vaše partnerje) in biti do osebja nepopustljivi. Samo tako se v LJ porodnišnici kam pride. Na žalost.

Jaz sem prvic rodila l. 2001 v LJ, pa so se mi zdeli vsi prijazni. Babice (ker je porod malo trajal, jih je bilo vec), zdravniki in sestre na oddelku. Se pa ne spomnim, na katerem oddelku sem bila. Se pa splaca biti vljuden, tako kot podvsod drugje.
lp
Alenka

Zgleda, da imata vidva z ženo resnično slabe izkušnje, žal. Če se prav spomnim imena, je v APN sestra Sabina, katere do sedaj še nisem videla slabovoljne ali celo tečne.
Mislim, da nam pretirano razburjanje in negodovanje niti ne bo pomagalo, tako da je potrebno izpeljati naše obiske pri zdravnikih z pozitivnimi mislimi in nasmehom, ki razoroži še tako nerazpoloženo sestro, če je le vsaj malo dovzetna.

Sabino poznano in je zelo OK in zelo prijazna. Je bila ena druga, starejša. Se bom drugič vsekakor pozanimal za ime.

Kar se tiče razburjanja; če stvari normalno potekajo res ni pretirane panike. Če pa je “frka” si že tako ali tako živčen, potem pa naletiš še na tak kaliber sestre. Večina sester se v takem primeru odzove še posebno razumevajoče, nekaterim pa pač ne pride do živega in nadaljujejo s svojo oholostjo.

Na žalost sva v najbolj občutljivih situacijah očitno naletela ravno na take tipe sester in je to razlog za najine slabe izkušnje.

Se strinjam, saj veš, velika večina, ki smo v APN je tam z razlogom in je “frka” večkrat prisotna. Ampak, MI SE NE DAMO, a ne in bomo te sestre že naučili prijaznosti in ustržljivosti.

Še za počez: Ko se spomnim svoje prve nosečnosti in sestre Marije na UZ, mi gre danes na smeh, takrat pa sva bili kot pes in mačka in se nisva prenašali. Skregali sva se ob prvam UZ, potem jih je sledilo še sedem, pa je med nama vedno vrelo.
Tokrat pa sva zopet prišli v stik pri amniocentezi in moram priznati, da je ena najbolj prijaznih sester in se sprašujem, kje je nastala ta razlika. Pri meni, pri njej? Ah verjetno kar pri obeh.

Tudi jaz nimam kaj prelep spomin na Ljubljankso porodnišnico!

V porodni sobi, nimam kritike, mogoče tudi zato, ker se je vse končalo v pol ure. Zgoraj pa katastrofa! Prijazna beseda-kaj je to? Želje- obriši se pod nosom!

Sama sem doživela, da jih je dežurna ginekologinja dvakrat nadrla vpričo mene. Prvič zato, ker mi niso dale kapljice (mleko mi ni hotelo več teči ven), kljub moji prošnji. Drugič, pa ker kljub prigovarjanju cimre, da njen otrok noče vleči, se niso zmenile. Otrok ni tri dni nič jedel, saj ni imel razvitega sesalnega refleksa!

Šele ko so jih slišale od zdravnice so se začele čisto drugače obnašati! Moram vam povadati, da so glede na prej kar skakale okrog naju. Celo pogovarjale so se z nama.

Kmalu se bliža moj drugi porod in odločena sem, da se ne bom pustila! Bom zahtevala pa nadrejene, tako kot pravi Marko, pomagati si moraš sam!

v Lj porodnišnici sem rodila jeseni 1999 in tedaj moram pohvaliti babco v porodni sobi in tudi drugo osebje (imen se več ne spomnim) ki so bili vsi po vrsti zelo prijazni
v sobi zgoraj pa so bile med tednom sestre zelo prijazne, za vikend pa je dezurala sestra ki se ni niti trudila govoriti slovensko in je smrdela po cigaretah, bila je sila neprijazna in mi je žal da si nisem zapomnila imena in se pritožila nad njo, saj si mamice in novorojenčki takega odnosa res ne zaslužijo

samo kot sem rekla – večina sester in zdravniki pa so bili ok

mene kar stiska – bom namreč prvič mamica naslednje leto, ampak se popolnoma strinjam s tem, da je treba takrat pravočasno povzdignit glas, saj je drugače lahko prepozno. … žal je bilo prepozno pred 3 leti za mojo kolegico v porodnišnici NM – sestre njenih opozoril da se po porodu ne počuti dobro očitno niso jemale dovolj resno in končalo se je tako, da je očka z novorojeno deklico ostal sam… nočem reči da je to samo izrecna krivda sester in osebja, ampak nekaj pa je na tem, da se toliko mamic in očetov pritožuje…
najslabše je po mojem mnenju to, da potem ko je vse za teboj ljudje kar utihnemo in si mislimo, češ saj sem jo še dobro odnesel – ampak to pomeni da se bo osebje v bolnicah vedno tako obnašalo – stvari bi bilo enkrat nujno spravit v javnost – in če bi vas (ki že imate take izkušnje) več stopilo skupaj, pa še kakšno nepričakovano kamero med mamice poslat. … to bi pa mogoče že imelo večji učinek…
no, ampak to je samo moje razmišljanje…

Bila je , ja na C oddelku.

nisem brala vseh postov, se jih je že preveč nabralo. se pa skoraj čutim dolžno osebju lj porodnišnice, da napišem svojo še čisto svežo izkušnjo z njimi-domov sem prišla pred 2 tednoma.
sama sem s strahom pričakovala, kako bo, ker se toliko slabega govori. bilo pa je vse ok, za porodno sobo ne morem reči kaj dosti, ker sem po hitrem postopku po pol ure poroda odšla na CR.
nato sem ležala na oddelku A, dva dni v intenzivni, nato v navadni sobi. sestre so bile prijazne, pomagale so nam na začetku tudi vstajati iz postelje, pristavljati otroka k prsim, če smo prosile. skrbelo me je , kako bo po CR steklo dojenje, pa se moram ravno sestram zahvaliti, da je šlo.
moram pohvaliti tudi hrano, ki se je meni zdela super dobra-morda tudi zato, ker prva dva dni nismo smele jesti… vložkov je bilo dovolj, prav tako oblekic in spalnih srrajc, le s povijalkami je bil problem-a posredno smo za to ‘krivi’ uporabniki, masovno se jih namreč krade.
a okusi so različni in ljudje smo tudi občutljivi, zlasti še ženske v tem burnem hormonskem obdobju tik po porodu. moja cimra je recimo zelo zamerila sestri, ker je ven vrgla vse obiske (vključno mojega moža) pet minut pred koncem obiskov. ni ji padlo na pamet, da je bil razlog morda ta, da je imela sama na obisku cele tri ure 5 ljudi…
ne bom več dolgovezila, oglasila sem se največ zaradi nosečnic, da jih ne bo strah brez potrebe tako kot je bilo mene, ko sem prebirala zgodbe z neta. pa seveda zaradi vseh v porodnišnici, ki so mi bili res v pomoč in mi olajšali zlasti prve dni, ko mi je bilo zaradi bolečin problem vstati iz postelje.

Jaz sem krvavela že v 6 tednu. Ob večjih krvavitvah sem se vedno oglasila na Urgenci. Zelo prijazni zdravniki in sestre.
V 12 tednu pa mi je v maternici počila žila (sem krvavela kot velika) in so me sprejeli na gin. odd. v KC. Pa vam moram sporočiti, da tudi tam ni vse tako lepo.
To ali je z otročičkom vse v redu ni pravzaprav nikogar kaj dosti zanimalo (so mi rekli, da je nosečnost ohranjena???!!! – morda sem bila preveč občutljiva). Šele sedaj vem, da sva bila v nevarnosti pravzaprav oba. Kaj se dogaja z menoj pa je zanimalo le mojega moža…
Izjema je bila le sestra (žal ne vem njenega imena), ki je delala v nočni izmeni takrat, ko so me sprejeli (mi je zrihtala tudi injekcijo proti bolečinam, sem imela hude in boleče krče).
Ostale sestre so bilo brezbrižne, grobe in samozadostne.
Prvo noč in celo dopoldne sem bila tako žejna, dokler mi mož ni prinesel vode (tiste iz pipe nisem upala piti, po čaju pa me je pekel želodec), pa sem kasneje videla, da imajo tudi na odd. vstekleničeno vodo (za koga???).
Sem potem dokaj prijaznega gin. skoraj na kolenih prosila naj me spusti domov (ko je naslednji dan potrdil, da se najino dete ne da kar tako), čeprav se krvavitev še ni ustavila.
Tam sem samo jokala, saj mi nihče ni ničesar povedal. Pravzaprav ni z menoj komunicirala nobena sestra (tudi “dobro jutro” nisem slišala), zdravnik pa me je na viziti vprašal, če še krvavim in to je bilo to.
Še dobro, da je to za mano.

Sem v 19 tednu in si močno želim, da so hujše težave za menoj, saj si v KC na gin. odd. res ne želim več.
Porodnišnico pa bi najraje, če le ne bo več komplikacij izbrala nekje izven Ljubljane.

Lp, Mateja

Najbolj važno je po moje to, da imaš spremljevalca (ali spremljevalko), ki se ne boji in zna v danem trenutku najbolje presoditi.

Kot vidiš so naše izkušnje precej različne; npr. moje in od Mateje na gin. oddelku KC, pa tudi same izkušnje v porodni sobi in potem v bivalnih sobah od tistih zelo grenkih do tistih izredno pozitivnih.

Drugače pa brez panike; kljub slabim izkušnjam sva se odločila, da povečava družino za še enega člana kar pomeni, da se ne damo!!!

Kar pa se pritožb tiče; slabe izkušnje ki sva jih imela letijo v 95% na sestre in ne na zdravnike (in tudi babica je bila zelo korektna). In če jih “zašpecaš” se njihov odnos malo spremeni. V sedanjem trenutku pa se nimaš komu pritožiti; KC ima samo v.d. direktorja, dr. Cerar (mislim da je on predstojnik gin. oddelka KC) pa tako ali tako v medijih izjavlja, da “prijaznost ni na recept” (Ona, približno dve leti nazaj).

Temu se reče žalostna podoba našega zdravstva. In spet je vse odvisno od oddelčnih predstojnikov, ki pa teh problemov ne poznajo ali pa jih ne znajo oziroma nočejo rešiti.

Ignoranco v LJ porodnišnici pa spoznaš že v starševski (oziroma materinski šoli). Vsako vprašanje, ki ni v skladu z njihovim prepričanjem, je za njih popolnoma neumestno in se jim sloh ne ljubi odgovarjat; značilen primer je epiduralna analgezija.

In ko smo že pri tem; pred nekaj dnevi smo imeli spet pregled v Ambulanti za patološko nosečnost in so bili vsi spet “sladki kot iz meda”. Naključje???