Lepo pozdravljene vse nosečnice. Vsem vam najprej čestitam za uspeh. Imam pa tudi jaz fuuuuuul veliko željo postati mamica ker tako čutim in drugič, imam že 26 let. Problem je v tem, da je moj fant (28 let) pač zelo meodločen tip človeka, pa še mamina maza za povrhu (še vedno živi pri starših, medtem ko jaz živim izven rojstnega kraja zaradi službe SAMA). Tako da ga ne morem prepričat niti v to da se skupaj preseliva (po 3 letih zveze), niti v to, da bi imela otroka. Vedno je tisoč premislekov in zadržkov, pa tisto – saj bo, saj bo… JAZ SI PA ZARES ŽE DOLGO ŽELIM OTROKA. kaj mi svetujete – kako naj ga prepričam? Ima katera podobne izkušnje? Hvala za odgovor in še naprej uživajte v pričakovanju…

nikar ga ne sili sploh če je mamin sin-pa saj so vsi(he-he).postavi mu ultimat povej mu da sta že dovolj stara in kaj si želiš.Silit ga pa ni treba ker potem trpi otrok ki to občuti.

Ne vem, če se splača sploh prepričevat… Vsak človek mora vedeti, kaj hoče v življenju. Če hoče bit pri 28-ih še vedno mamina maza, pomeni, da je čustveno totalno nezrel. Mislim, da bi s prepričevanjem naredila več škode kot koristi.

Jaz sem bila tudi tako neučakana kot ti … Tako zelo sem si želela otročička … pa on v bistvu tudi … samo, ko je bilo za se odločit pa … nekako še ni bil čas. Tudi ko sva poskusila živet skupaj je bila polomija in se je on preselil nazaj k staršem … in le tu pa tam prespal pri meni … jaz sem pa sama živela v hiši … :)))

No … sedaj bo kamlu štiri leta kar sva skupaj … Tri mesece približno živiva skupaj, se imava krasno in pričakujeva otročička … čeprav ni bil načrtovan … vendar sva pa oba zelo zelo vesela in še bolj neučakana … :)))

Aja … jaz bom imela 25 on pa 28 let. Ne mu dajat preveč sile … Boš videla, da bo prišlo samo od sebe ko bo pravi čas …

Lp, Bgv

Tudi moj dragi je pri 28-ih letih se cisto neodlocen. Prava tehtnica. Verjamem, da si zelis otrocka, ti pa povem, da ni pametno dragega prepricevat. S tem zadevo lahko samo poslabsas. Vedi pa, da vse pride ob svojem casu in tudi zate bo posijal tisti soncek. Bo pa takrat toliko lepse. Midav otrocka nisva nacrtovala. Zgodilo se je, ko sva najmanj pricakovala. Fant si je vzel cas za premislek, medtem,ko sem se jaz ze odlocila za mojo pikico. Ni mi zal. Zdej smo v 14 tednu in vse je ok. V torek smo imeli prvi pregled. Bodoci ocka je srecno opazoval, kako se je mali veselo premikal. Najlepsi trenutek.

Pusti casu cas. Bos videla, da bo vse se lepo in prav.

pozdravcek,
Teja

Hej, vse ki ste mi odpisale, hvala vam. Saj veste, kako je – saj vem vse to kar ste mi napisale, sama pri sebi čisto dobro in hvala da ste me na to spomnile. Torej uživati življenje kolikor se da in bo že – saj vem da bo – samo včasih mi malo zmanjka vere, upanja in si mislim – nikoli ne bo, samo nekaj se slepim. Potem – kot na primer ko sem prebrala vaše odgovore je pa bolje. Ajde, pa pište še kaj, pa še naprej uživajte. Cauči