običaji, ideje, velikonočni jedilniki in vse povezano s tem praznikom

lp, Kira

Priprave na veliko noč

Priprave na veliko noč so se začele že precej pred velikonočno nedeljo, z njimi pa je povezana marsikatera šega in verovanje. Priprava velikonočnega jajca je prav gotovo ena izmed najstarejših in najpomembnejših opravil praznovanja.

Čas praznovanja velike noči je lahko v zadnjih dneh marca ali v aprilu. Ta veliki praznik je premakljiv in se obhaja na prvo nedeljo po polni luni po pomladanskem enakonočju. Zgodnji kristjani so se dali krstiti v tednu pred veliko nočjo. Krst je vstop v novo življenje, simbol tega pa je jajce, ki ima mnogo pomenov, med pomembnejšimi so: rojstvo, rodovitnost, izvir novega življenja, modrost, ženska življenjska moč, blagostanje, …

V nadaljevanju sledi nekaj praktičnih nasvetov, ki bodo zagotovo v pomoč pri pripravi pisanic ali pirhov.

Kako skuhati jajca, da ne počijo?
Veliko je odvisno od tega, od kje jajca prihajajo. Jajca morajo imeti trdo lupino, saj imajo več mineralov in te redkokdaj počijo. Predvsem je pomembno, da jajca začnete kuhati v hladni vodi.

Barvanje pirhov
1. Poznano je barvanje jajc s posebnimi barvami, ki jih zmešamo z vodo ali risanje vzorca z raztopljenim voskom in nato barvanje.
2. Zelo praktična je uporaba različnih rastlin (peteršilj, deteljica, trava), saj vzorec ostane tudi, če jajce poči. Rastline položite na jajca, zavežite v kos ženskih nogavic in nato kuhajte v barvasti vodi. Na jajcu ostane vzorec rastline.
3. Velikonočna jajca pa lahko barvamo tudi drugače in to tako, da so obarvana brez lupine. Jajca najprej skuhamo, olupimo in šele nato obarvamo v zeliščnem prevretku. Za rumeno barvo v 1/4 l vode raztopimo dve vrečki žafrana, za rdečo zavremo 1/8 l vode in 1/8 l soka rdeče pese, za zeleno pa skuhamo 25 dag špinače v 1/8 l vode. Količina barve zadošča za 8 jajc, ki jih za 5 minut položimo v zavretek in odcedimo.
Velikonočne jedi nosijo posebna sporočila

Pirhi, šunka, kruh, hren, potica, …, ja, to so jedi, ki so zelo okusne in dobrodošle na vsakem jedilniku. V velikonočnem času so nepogrešljive, saj v sebi nosijo globoka sporočila.

Poslikana oz. pobarvana jajca, imenovana pirhi (izraz piros v madžarščini pomeni rdeča barva, v grščini ogenj, češko pyreti pa pomeni biti rdeč), so prvotno bila rdeče in rumene barve. Kasneje se je krašenje pirhov razvilo v eno od najlepših oblik slovenske ljudske umetnosti in domišljije.

V različnih predelih Slovenije imajo pirhi različna imena: pisanice, pisanke, rumenke, remenice, remenke, predvsem pa predstavljajo simbol življenja, rodovitnosti, gotovosti, varnosti, ustvarjalnosti, upanja, aktivnosti, zmago in uspeh.

Po slovenski tradiciji so najlepše pisanice dobili fantje od svojih deklet, saj je “pisanica rdeča – ljubezen goreča”. Razkrili vam bomo postopek barvanja jajc, katerega so se že v davnini posluževale naše babice:
1. surovo jajce obložimo z različnimi travami in cveticami,
2. vse skupaj zavijemo v bombažno krpo ali najlonsko nogavico,
3. jajce skuhamo v vodi, v katero smo natresli čebulne olupke (barvamo lahko tudi s črno kavo ali projo).

VELIKA NOČ

Že davno pred nastopom krščanstva je naše ljudstvo v aprilu slavilo zmago dobrih – poletnih duhov nad zimskimi demoni. V krščanstvu so se ta slavja sicer preoblikovala, a ohranila so dediščino starodavnih običajev. Tako je še danes v velikonočnih praznovanjih vrsta poganskih prvin.

Priprave na veliko noč so se začele že precej pred velikonočno nedeljo, z njimi pa je povezana marsikatera šega in verovanje.

VELIKONOČNE JEDI

Po dolgem štiridesetdnevnem postu so se velikonočne dobrote prilegle: gnjat, pirhi, potica pa tudi stara kranjska aleluja: jed iz posušenih in stolčenih repnih olupkov, skuhanih v svinjski juhi. Ta jed nas spominja na leto 1529, ko je bila v naših krajih huda lakota.

ALELUJA

1kg repnih olupkov
1 do 1,5l suhe juhe
10 zvrhanih žličk moke
ocvirki in zaseka
Posušene repne olupke operemo in jih tri dni namakamo. Vsak dan vodo odlijemo in prilijemo drugo. Nato olupke skuhamo v manjši količini suhe juhe (juhe, v kateri se je kuhalo suho meso). Kuhane ocedimo in sesekljamo. Prilijemo juho, ki jo podmetemo: moko razmešamo z malo mrzle suhe juhe in med mešanjem prilijemo vreli vodi.
Če hočemo, jed zabelimo z vročimi ocvirki ali z zaseko.

V Poljanski dolini so repne olupke zakuhali z belo moko in zabelili z maslom.Drugje spet so jih skuhali v kaši, podmeteni z ajdovo moko ali pa kar v mesni juhi.
Valvasor nam je podal opis »kranjskega žegna«, iz druge polovice 17.stoletja: prekajena svinjina, osoljena govedina, kuhana jaca in kolač. Ta je bil vedno iz bele moke, imel pa je poseben nadev.Oskrbeli so si tudi jagnje, tega so nesli k blagoslovu celo najrevnejši.
Prekmurski žegen sestavlja kos mesa, slanine z mesom, pirhov, korenino hrena, kvašeno potico in vlečeno potico«vrtanek«, ki slovi kot prekmurska narodna jed.V tržaškem žegnu je bila pinca, z mlekom in rumenjaki umešan sladek in odišavljen kruh, ki so ga od zunaj namazali z rumenjakom, da se je svetil.Tržaško goriška posebnost so še menihi, ki so iz takega testa kakor pince, a spleteni v kite, ki objemajo na enem koncu rdeč pirh. Sem sodi še žolca, pršut, koromač in pobarvna jajca.

Vsekakor pa so najbolj tipična velikonočna jed, povezana s številnimi šegami in simbolo – jajca – podoba rodovitnosti, izvor življenja.
Rdeča pobarvana jajca se imenujejo pirhi, pisano barvana in poslikana pa pisanice.

V zvezi s pirhi nastopa tudi pri nas velikonočni zajec, ki skoraj po vsej Evropi prinaša (zlasti otrokom) pobarvana in pisana jajca.

VELIKONOČNI JEDILNIK

Domača šunka s hrenom
Piščanec v aspiku s trdo kuhanimi jajci
Juha z domačimi rezanci

Pečen in ocvrt kozliček ali jagnje
Pečen krompir
Stročji fižol v solati

Rozinova potica ali druge potice ali primorska pinca
Kavna kupa

PRIMORSKA PINCA

1 kg moke
1jajce,7 rumenjakov, 10 dag sladkorja, 1 dl ruma,
sol, 3 dl mlačnega mleka
Kvasec: 4 dag kvasa, malo sladkorja, 2 dl toplega mleka,
1 žlica moke
1 jajce za mazanje

V kotličku penasto stepemo jajce, rumenjake, sladkor, rum in sol. Nato prilijemo toplo mleko in stepamo dalje v vodni kopeli, da se zmes segreje. Odstavimo in dodamo kvasec. Zamesimo testo, ga nekoliko ugnetemo, nato prilijemo raztopljeno maslo, olje, dobro pregnetemo in postavimo na toplo, da vzhaja. Vzhajano testo zvrnemo na pomokano desko, ga narežemo na tri dele in vsakega posebej pregnetemo v okrogel hlebček. Položimo v namazan pekač, vsak hlebček pokrijemo s skledo in pustimo, da vzhajajo. Vzhajane namažemo z jajcem in vsakega trikrat zarežemo iz sredine navzven. Pečemo 50 do 60 minut pri 180 C.

Pirhi
Velikonočno jajce je pri nas imenovano tudi pirh in še mnogo drugih imen bi se našlo, tako belokranjske pisanice, prekmurske remenke, rumenke ali rumenice, pisanke, praskanke, … Načinov poslikave je več, prav tako tehnik. Pogosto je enostavno barvanje, z rastlinskimi ali umetnimi barvami, naknadna dekoracija z nalepkami in poslikavami. Te imajo pretežno geometrijske ali rastlinske vzorce.
Pirhi so ena najstarejših velikonočnih jedi. Kuhana jajca barvamo in krasimo z ornamenti. Poznano je barvanje jajc s posebnimi barvami, ki jih zmešamo z vodo ali risanje vzorca z razstopljenim voskom in nato barvanje. Zelo praktična je uporaba različnih rastlin (peteršilj, deteljica, trava), saj vzorec ostane tudi, če jajce poči. Položite jih na jajca, zavežite v kos ženskih nogavic in nato kuhajte v barvasti vodi. Na jajcu ostane vzorec rastline.
Kako jajca skuhati, da ne počijo ? Veliko je odvisno od tega, od kje jajca prihajajo. Domača jajca so trša in debelejša, saj imajo več mineralov in počijo redkokdaj. Predvsem pa je pomembno, da jih začnete kuhati v hladni vodi.
Velikonočna jajca pa lahko barvamo tudi drugače in to tako, da so obarvana brez lupine. Jajca najprej skuhamo, olupimo in šele nato obarvamo v zeliščnem prevretku. Za rumeno barvo v 1/4 l vode raztopimo dve vrečki žafrana, za rdečo zavremo 1/8 l vode in 1/8 l soka rdeče pese, za zeleno pa skuhamo 25 dag špinače v 1/8 l vode. Količina barve zadošča za 8 jajc, ki jih za 5 minut položimo v zavretek in odcedimo.
Velika noč
22. marec je najbolj zgoden datum, na katerega še lahko pade ta praznik. Kristjani praznujejo vstajenje Jezusa, praznujejo zmago življenja nad smrtjo. Jezus je vstal tretji dan po križanju.
Zgodnji kristjani so se dali krstiti v tednu pred Veliko nočjo. Krst je bil tudi vstop v novo življenje, simbol tega pa jajce. Veliko noč je na nedeljo dokončno navezal rimski cesar Konstantin. Medsebojno obdarovanje z velikonočnimi jajci izvira iz čaščenja in obdarovanja boginje Eostre in še starejših poganskih obredov slavljenja pomladi in novega življenja. Jajca so darilo, ki predstavlja prijateljstvo in ljubezen. Simbolično predstavljajo kozmično jajce, torej celotno kreacijo. Velika noč se praznuje prvo nedeljo po prvi polni luni po spomladanskem enakonočju.