Sodelavec je ošel v pokoj, pa nas je povabil na večerjo. Pa bi radi zraven glavnega darila podarila še kakšno stvar za “zajebancijo”. Ali mi lahko pomagate s predlogi.

Hvala in lep pozdrav

Ob upokojitvi se ne spodobi darovati za “zajebancijo”, pa čeprav osebno.
Mislim, da se ne spodobi. Priložnost za takšno obdaritev prihranite npr.
za 40 mučenikov.
LP Anton

zakaj pa ne, saj to ni pogreb, to je začetek novega “tretjega” življenjskega obdobja, ki naj bi bilo lepo, sproščeno, v katerem naj bi vsak srečnež, ki penzijo dočaka, počel to, kar rad počne in za kar je bil prikrajšan v aktivnem obdobju svojega življenja. V naši firmi smo jih že kar nekaj upokojili, vsakemu pa smo nekaj dodali še “za hec”. In hec je tudi bil in veliko smeha. Dali smo, recimo: kolegici, ki je ful veliko telefonirala, res star, črn telefonski aparat, drugi njen star računski stroj, ki ga je uporabljala 30 let, tretji star, še lesen luknjač, težek ko vrag, kateremu je prav ta kolegica dala ime “buzdovan”. Pa še kaj podobnega. Seveda pa ne smejo manjkati kakšni hecni verzi ali govor v tej zvezi. Seveda pa sodelavci poznate osebo, ki gre v penzijo in veste, do kod se lahko pohecate.
Veliko zabave in lp.

Prav imate, neny. Smo različni, kot darila. Stvar okusa.
Pozdrav!

Vedno je treba najti vzrok za hec, čim več ga je, tem lažje gremo skozi življenje. Če je dogočasno, se vleče kot kurja čeva. Kako bi bilo šele žalostno, če bi bilo na svetu preveč čemernih ljudi. Je žr bolje, da smo veseli in za hec. Seveda v pozitivnem smislu, ne žaljivo. Dobro je tudi vedeti, če je obdarovanec sprejemljiv za hece, ki jih moraš znati sprejeti in tudi oddajati. Jaz sem vedno za hec. Lep pozdrav, Mica