…storiti, ko začneš izgubljat nekoga, ki je čisto zdrav? ki se je začel oddaljevat od tebe, se obnašat, kot da ne obstajaš?? ki te pozna samo, če kaj rabi? nekoga, ki ga imaš rad bolj kot samega sebe?
boli.
ne govorim o partnerju.

Draga Maja,

to vprašanje moraš nasloviti na kakšen drug forum.

Kajti eno so medčloveški odnosi, tu pa iščemo nitke tisti, katerih sonca so odšla med zvezde in zato živimo več ali manj v popolni temi.

Ana

Maja_b sicer si ne predstavljam za koga bi se šlo, ampak sigurni je nek razlog za odtujitev. Lahko ti je oseba zamerila kaj, kar si sploh ne misliš, da bi jo lahko prizadelo. Če gre za prijateljico, je lahko spoznala kakšnega fanta in je zdaj vč z njim, lahko je spoznača druge prijatelje, s katerimi ima več skupnega. Je možno, da je oseba pod vplivom mamil, alkohola? Takim včasih postane vseeno za medčloveške odnose. Lahko je oseba bolna in tega ne upa nikomur povedati, hkrati pa se ne more toliko interesirati za druge ljudi. Vzrokov je lahko veliko.
Predlagam ti odkrit pogovor, če vama to ne gre, napiši pismo in mu (ji) ponudi, naj ti iskreno napiše nazaj, kaj je narobe, če ne more povedati osebno.
Potrudi se, ti se še lahko. Tukaj smo večinoma taki, ki se več ne moremo, ampak le prižigamo svečke v spomin.

Se lahko o tem pogovoriš s to osebo? Ji poveš, kako se počutiš? Ali pa – kot je že Petra predlagala – napiši, če ti je to laže. Lahko pa tudi na njeni mizi ali nekje drugje, kjer bo videla, “slučajno” pustiš natisnjeno sporočilo, ki si ga napisala tukaj? Vsekakor se poslusi pogovoriti, če nič drugega, boš vsaj vedela, pri čem si.

draga maja

odrašča, zrasla so mu krila, poletel bo. ne oviraj, pomagaj, ko bo začutil tvojo pomoč-strinjanje, bo zopet tvoj. neguj prijateljstvo!
prijateljstvo je negovana lastnost. je kot bumerang. kar daš, to dobiš. ne opazuj, ampak sodeluj! pravi starši so tisti, ki jim uspe splesti takšno vez, da otrokom niso več potrebni. važna je povezanost, navezanost pa je nasilje.
bodi celica- dom, kjer se vsi hranijo, ne pribežališče!!!

spet,

uganila si (ali pa uganil??). saj se trudim, verjemi. in večinoma mi uspeva! saj ni tako hudo, kot se je bralo, pa tudi njej ni čisto lahko,kot vidim….po eni strani se trga stran, po drugi pa me obupno potrebuje! trudim se ji dati tisto najboljše od sebe.
vedno sem govorila: ko bodo moji otroci veliki, jih ne bom ovirala, ne bom jim težila. itd.itd. zdaj, ko je do tega prišlo, imam pa probleme! Vsakič znova se moram spomniti tistih zaobljub! Vem, da rabi prostor zase, vem da mora stran, da bi lahko potem spet prišla nazaj… pa vendar mi je hudo…. Ampak obljubim, potrudila se bom, da ne bom postala cmerava mama, ki hoče otroke obdržat zase:-))

srečno vsem!

draga maja, držim pesti. verjemi bolelo bo, ampak dobro se bo izteklo. prišel bo čas, ko bo spet tako kot mora biti. odraščanje je boleče za otroke in za starše. morda si sama in je še toliko težje. v dvoje se namreč tudi bolečina razpolovi, kot sreča podvoji.
kaj pa ti? ne pozabi nase in na svoje življenje!