Berem novoletni SMS na telefonu “Ni potrebno, da jih vidiš, ni nujno, da jih vsak dan slišiš. Važno je, da veš, da so tam in da so tudi zate PRAVI PRJATELJI. Hvala, da si med njimi!”

Všeč mi je bil in ostal je v spominu v telefonu.

Le da nje, ki mi ga je poslala, ni več. Danes zjutraj je imela prometno nesrečo, skupaj z njo sta umrla še dva, še nihče star 30 let.

Par dni nazaj sva govorili, se dogovarjali za čvek popoldan ob kavi… Pa ga ne bo, kot ne bo več skupnih dopustov, ne bo več smeha ob spominih na stare vragolije, ki smo jih zganjali.

Kot da ne bi bilo dovolj, da sva skupaj jokali, ko se je maja ubil v nesreči prijatelj, da smo skupaj z mojim dragim šli v Istro prižigat svečko zanj… zdaj prižigam še svečko zanjo.

Spet sem cel večer ob slikah, našla sem celo eno, ki mi trga srce … ravno ta prijatelj, ki je umrl spomladi in ona – slikana za prvomajske praznike, še oba tako polna življenja in nasmejana … pa nobenega več ni…

Tako polna življenja je bila, tako znala se je smejati in nasmejati ljudi okrog sebe … znala prisluhniti, potolažiti. Nikoli ni s svojimi problemi obremenjevala drugih, le najboljši prijatelji smo vedeli, kdaj jo kaj tare. In kakor je znala vedno gledati na življenje z vedre plati, tako je poskušala reševati tudi svoje probleme. In s takimi nasveti je znala reševati tudi naše; a le, če si jo prosil za nasvet. Drugače je le preprosto bila tam, poslušala in ponudila ramo. In velikokrat je bilo že to dosti.

Zlata je bila in dragoceni so spomini na leta, ki smo jih preživeli skupaj…

A naj ne boli tako zelo, da je ni več!

Iskreno sožalje!

Tudi jaz vam izrekam iskreno sožalje.

Ugotovimo, da živimo samo enkrat, da lahko vsak trenutek umremo, da nam lahko umre najbljižji človek.
Bila sem pretresena ob novici, da je ni več, da je umrla v tako hudi prometni nesreči, da se je to zgodilo njej.
Zakaj?

Kruto leto … tudi jaz sem upala, da se je leto končno umirilo, pa se žal ni. Najprej je na začetku leta med angele odšla naša deklica, potem pa še nekaj ljudi, ki so mi popestrili življenje. Ko sem že mislila, da se lahko končno vrnem na stare tire, pa spet udari.
Mislim, da vem o kom govorimo… to dekle se je mene “dotaknilo” samo enkrat v življenju, za slabo uro, a bilo je dovolj, da me je njen odhod pretresel.
Moje iskreno sožalje svojcem in vsem njenim prijateljem.

Tudi moje sožalje vsem njenim … njihovim.

Iskrene sožalje še z moje strani,vsem,ki ste jo poznali in jo boste pogrešali!

Minil je teden dni … teden, v katerem ni minila nobena ura, da ona ne bi bila v mojih mislih.

Gora slik se je nabrala v letih, kar sva se poznali, ogromno skupnih doživetij je za nama, toliko bi jih moralo še biti pred nama…

Tako rada sem jo imela…z njo je odšel tudi košček mene… ne morem dojeti, da je res ni več.