kje so…
15. mesecev je kar mi je umrl mož, prometna nesreča, ne morem dojeti, da ga ni več, življenje gre naprej, otroci me potrebujejo, ampak jaz še vedno tavam v temi, zakaj ga ni, kje je.., nekateri so verni in verujejo v to, da so njihovi najdražji pri Bogu, kaj pa ostali, kako si razlagate, kje so vaši najdražji, včasih imam občutek, da ga čutim zraven mene. Vem samo to, da bo vedno v mojem srcu, dokler bom jaz živa ne bo umrl, živel bo naprej v mojem srcu.
Moje sožalje.
Tudi jaz nisem verna, pa vseeno razmišljam, da obstaja drug svet in da je moja mamica tam, da ji je lepo in da je nič ne boli, razen včasih srček, ko gleda nas vse potrte. Tako mi je vsaj malo lažje, ker upam, da jo bom še videla, ko bo prišel moj čas, predvsem pa to, da ona mene sliši, da imam občutek, da nekje je. Ampak tako razmišljanje je le v najboljših trenutkih, ki pa jih je roko na srce, zelo malo.
Ne vem in ne znam naprej brez nje, zato te čisto razumem.
Drži se, enkrat bo mogoče bolelo vsaj za odtenek manj, upammmm.
Mami rada te imam!
Tudi jaz jo hočem tukaj ob sebi, hočem njen objem, njeno rokico v moji, hočem njene vedno lepe besede, njene vedno dobre nasvete, hočem njo pa je ne morem imeti in zato jokam tudi jaz, vsak dan objokujem to.
Vsega kar se še veselim, kar še lepega vidim, je moj odhod k njej.
Tudi moj stavek je “zakaj mi”???? Ni odgovora in ga tudi ne bo.
Pogrešam te mamica.
Ne verujem v boga!
Verujem pa v to, da so naši najdražji sedaj angeli, ki nas čuvajo, bedijo nad nami.
Pomagajo nam, ko nam je hudo, nas varujejo pred nevarnostmi, na naše poti pripeljejo po večini le dobre ljudi in nas varujejo pred slabimi…
Tudi nad mano bedi kar nekaj angelov, tudi moj oče, za katerega vem, da nikoli ne bi dopustil,da se mi zgodi kaj hudega.Varoval me je 23 let ko je bil še živ in vem da me bo tako dolgo dokler bom živela, dokler ne bom tudi jaz angel, ki bom bedela nad najdražjimi…
Tudi jaz ne verjamem v Boga, kot si ga mnogi razlagajo. Si ga pa razlagam kot energijo, katere del smo mi vsi in ne nekoga, ki nas kaznuje, pomaga ……
Takšna energija smo, ko vstopimo v telo ob spočetju in iz njega tudi izstopimo, ko umremo. Zato verjamem, da so naši umrli samo zapustili fizično telo in obstajajo v drugih dimenzijah. Včasih se vračajo k nam, kmalu po smrti večkrat, potem pa vedno manj in to mi občutimo-nekateri so za ta občutja bolj dovzetni, nekateri manj. Verjamem, da se s smrtjo naše vezi ne končajo, da smo se in se bomo še srečevali, skozi druga življenja.
ČLOVEK NI IZ OPICE ,TO JE IZMIŠLIOTINA .NEKOČ KOD V PRAVLICI JE ČLOVEK -VELIKO LJUDI PRIPELJALO Z LADJO IN ZASILNO PRISTALI NA ZEMLJI .BILI SO ANTLATITI .LADJO SO POPRAVILI ZASILNO ,KER VSA POSADKA NI MOGLA NAZAJ JIH JE KAR NEKAJ OSTALO NA ZEMLJI .BILO JIH JE VEČRAS .OSTALISO ŠI PO POMOČ A VRNILI SE NISO NIKDAR .KAR RAČUNAJTE KOLIKŠNO JE VESOLJE IN VSE KORDINATE DOBITI INKAJ VEMKAJ VSE SO IMELI ZEMLJA JE BILPLANET V RAZVOJU Z OBILICO HRANE IN ŽIVLENJE SE JE NADALJEVALO .POSTAVLJALI SOZGRADBE IN RAČUNALI NA VRNITEV .LETA SO ŠLA HITRO LJUDJE SO SE STARALI UMIRALI NEKAJJE BILO TREBA STORITI IN ZAČELI SO VKLESAVATI VESOLSKE PODOBE IN DELALI SO SKICE .,RIZBE ITD..MLADI SE NISO TAKO DOBRO UČILI SAJ SO POZNALI SAMO SISTEM KOD PRI NAS RAČUNALNIKI .ZAČELI SO SE KREGATI MED SEBOJ IN SO SE RAZDELILI NA RASE .ZAČEL SE JE IMPERIALIZEM .MOČNEJŠI ZMAGA .DA BI BILO ŠE BOLJZAPLETENO SOOTROKE ZACELI VZGAJAT V STRAHO SPOŠTOVANJEM.TAKO SO NASTALI BOGOVI .NO KAJPRAVITE TEJMOJI TEZI JE MOŽNO ALI NI –V VESOLJU SO ŽIVLENJA IN TUDI NEKATERA SO NAM PODOBNA .ČLOVEK JE DUH V ŽIVEM TELESU PO SMRTI SE ODSEL PO MOŽNOSTI V VESOLJE…