Kakšna žalost…..
Dežne kaplje polzijo po licih. Tudi nebo joka. Tako močno, da smo mokri do kože. Nič nas ne zmoti. Strmimo in misli nam tavajo. Koliko cvetja, mladih objokanih obrazov,…. A nje ni več med nami. Je v naših srcih in to za vedno.

Draga Petra pogrešamo te.
Trpim zelo trpim zaradi nje, trpim, ko vidim njega in ker ne morem pomagati.

Kaj naj naredim?

Moje sožalje, Lana …

Se je spomnim, ko sem v bližini jo obiščem na pokopališču in ne verjamem, da bo prišel september in je ne bo…..
Zakaj je odšla? Mi pove kdo?