26.marca pred enim letom sem izgubila ljubljeno mamo. Včeraj smo pokopali še očeta. Ostala sem brez korenin, dom je ostal prazen….Boli in skeli,spomini prihajajo in povzročajo neznosne rane v srcu.

Moje sozalje.
Spela

Moje sožalje…. Veš, enkrat sem brala, da moraš žalovati, moraš preživeti vse dneve v letu, vse praznike in podoživeti vse dogodke. Potem je lažje. Ne rečejo zaman eno leto žalovanja. Ne boj se izraziti svoje bolečine, nisi edina, ki se ti je to zgodilo, a ne pozabi tudi nase. Poišči si energijo, pojdi med ljudi, zaposli se. Mislim nate.

Sočustvujem s teboj…

Tudi jaz sem na istem veš, ampak poskušam razmišljati v smeri, da sta oba starša še vedno z menoj, samo na drugačen način. V tvojih mislih, srcu in v stvareh, ki si se jih naučila od njiju bosta za vedno s tabo.