Izgubila sem ga…
Pred dvema letoma je bil september najlepši letni čas-vse še je odevalo v čudovite barve,živali so hodile spat in v mojem srcu se je prebujala ljubezen!Zaljubila sem se v čudovitega fanta in svet je končno dobil svojo barvo!Veliko časa sma preživela skupaj.Meseci so minevali-najlepši meseci v mojem življenju!Bila sem tako srečna.Božič in novo leto sta bila samo najina-razkril mi je,kaj je prava ljubezen.Trenutki z njim so bili pravljični…spominjam se,kako sma krasila najino smrekico,pekla cimetove piškote,se poljubljala…Najina skupna želja za božič je bila,da bi za vedno ostala skupaj!Za darilo mi je podaril čudovit božični okrasek-hišico v obliki srčka in mi rekel,da dobim za vsako leto enega,ki bo pokazal,kako zelo me ljubi!Tako lepo mi je znal izkazati svojo ljubezen.Po novem letu sma imela manj časa zaradi izpitov,a sma se še vedno videvala!Nekega sivega,zasneženega dne v februarju sma se imela lepo,kot ponavadi!Objemal in poljubljal me je še bolj močno,kot ponavadi!Ko sem hotela domov,me ni hotel izpustiti!V dvigalu je držal vrata,da ne bi odšla-in sem!Nisem vedela,da ga takrat zadnjič vidim!Od takrat se nisma več slišala…čez nekaj tednov sem izvedela,da hodi s sošolko!Zabolelo je in moje življenje je izgubilo ves pomen.Zaprla sem se vase.Tistega dne je moje srce okamenelo in del mene je umrl za zmeraj.Sedaj je minilo že kar nekaj časa…on še vedno uživa v ljubezni z njegovo sošolko,jaz pa samevam.Na smrekici,ki sem jo danes postavila,visi njegova “hišica”-to je njegovo srce zame v božičnih praznikih!Navda me z neko toplino!Želim si,da bi se kdaj vrnil-lahko samo za trenutek.Čeprav sem bila tudi jaz uradno do danes zaljubljena-fanta,s katerim sm bila skupaj kar nekaj časa,sem danes pustila-ne morem ga ljubiti tako močno,kot on ljubi mene,zato sem mu dala proste roke!Danes je zaradi tega res žalosten dan zame in zanj,a vem,da je tako prav-nimama skupne prihodnosti!To boli…Sprašujem se,če me v prihodnosti še čaka prava ljubezen…upam…to je moja letošnja božična želja-želim,da bi se mi izpolnila!
M
DRAGA MIA!
MISLIM DA NISI NA PRAVEM FORUMU.TUKI SMO LJUDJE,KI ŽALUJEMO ČIST DRUGAČE KOT TI.NAŠI DRAGI SO SE ZAVEDNO POSOVILI OD TEGA SVETA IN JIH NEBOMO NIKOLI VEČ VIDELI.OBRNI SE NA DRUG FORUM ,SAJ VERJAMEM,DA TI TUKI NIHČE NE BO VEDEL POMAGAT IN SVETOVAT.PIŠI NA LJUBEZENSKE TEŽAVE IN BOŠ MOGOČE NAŠLA TAM KAKŠNO PRIJAZNO TOLAŽBO.
NE OBUPAJ ,SAJ SI MOČNA PUNCA IN BODI SREČNA,DA GA ŠE LAHK VIDIŠ IN MOGOČE ENKRAT,….BOSTA SPET SKUPAJ.
NAM TO VEČ NI USOJENO.
LEP POZDRAV
Živjo!
No, saj ni potrebno s takšnim TONOM odgovarjati. Vsak si naslov foruma razlaga po svoje. Ko nekoga izgubiš zelo trpiš. V vsakem primeru nekaj v tebi umre. Želuješ lahko za ljubljeno osebo, živaljo, kariero… rezultat je isti. Trpiš in ti je hudo… Jaz sem mislila da me bo konec, ko mi je umrl maček! Mia, kar pogumno naprej!
Lp, Tanja
Tanja-Jan,
JE potrebno s takim tonom odgovarjati. Taki ljudje, ki niti toliko ne pogledajo, da bi videli o cem govori ta forum, so vsaj neuvidevni, ignorantski in zaverovanji vas… in taki si konec koncev niti ne zasluzijo, da bi jih kdo res imel rad!
Tudi slucajno se locitve/razida s fantom ne da primerjati s smrtjo osebe, ki ti je bila najblizje od vseh in s katero si nameraval preziveti celo zivljenje.
Vse ostalo je samo okolisenje!
Mia – poberi se!
Žal, se ne strinjam s tabo. Lahko se da primerjati izgubo. Velikokrat prebiram ta forum in marsikaj hudega je bilo napisanega. Mia se je poistovetila s svojo izgubo in verjetno je čutila, da je to pravi naslov. Hja, očitno se je zmotila Na tako bolno pisanje, se res ne bom več oglasila in če se ne motim je med forumi tudi psihiater.
Pa lep sončen dan želim,
Tanja
nina, imaš čisto prav.
to je forum ko si nekoga izgubil ZA VEDNO!!!!!!!!!!!!!!!
on jo je pač zapustil, pa kaj, ni ne prva ne zadnja. tukaj umirajo starši, bratje, sestre, najboljši prijatelji, otroci, ne pa neke izgubljene ljubezni. prebolela ga boš, dobla drugega, in pozabla na vse, vsi ti ljudje na forumu pa svojih NIKOLI ne bodo mogli več objeti.
res pejd raje na drug forum.
P.S. tudi če ti umre žival je vseeno močnejša in hujša bolečina, kot to. nikoli več je nebo.
vsi tudi jaz smo kaj takega z izgubljeno ljubeznijo že doživeli, zato se ne smili sama sebi!
tanja-jan; mislim da vidva rabita psihiatra.
Škoda, da si tudi ti tako nestrpna. Se strinjam, da se tega ne da primerjati ampak ona v tem trenutku čuti tako kot nekdo, ki je nekoga za vedno izgubil. Ni fer, da jo podite odtod. Čutila se je primerno za tale forum. Saj čas celi rane, vsi vemo, ampak, ko prvič izgubiš ljubljeno osebo se ti podre svet. Tega, da bi nekdo njen za vedno odšel, si pa še prdstavljati ne zna.
Ne izražat negativnih čustev do njene izgube.
Neja
Ne razumem vas, da ste tako negativno nastrojene, bolečina je bolečina, dvomim, da ste ve imele koga resnično rade, če ste take negativke. Hvala bogu, da Mia še ni spoznala bolečine ob smrti nekoga, zanjo je pač to sedaj največja bolečina. In ve ki ste tako polne ljubezni, polne bolečine ob izgubi vam najdražjih set sovražne do nekoga, ki ga sploh ne poznate. Punca se je pač zmotila ali pa ne. Pisala je zato, ker ji je v tem trenutku hudo!!! In pač potrebuje kakšno vedro besedo. To da se je zmotila in da ni napravem forumu se da povedat tudi na lepši način.
A ve nikol niste ble v taki situaciji, in ste takrat tud mislile, da se vam podira svet.
Moje sožalje vsem, ki ste izgubile svoje ljubljene na tak ali drugačen način.
Srečno
Drage moje
jaz sem sicer pasala na sosednji forum, sem ena tistih ki so izgubile svopjega otročka. Tudi na našem forumu se je javila ženska, ki pa je zavestno naredila splav – pripovedovala je to nam, ki nam je otroka vzela božja roka. In kaj smo naredile me, obupane mamice? Toplo smo jo sprejele in jo skušale potolažiti. To zmorejo ljudje, ki so polni ljubezni, predvsem pa plemeniti.
Zamislite se punce moje. pomagajte same sebi in ne tratite energije z nizkotnimi besedami. Na tak način se ne pride nikamor. Vsak se ima pravico izpovedati – tudi ve ste se. So vas odgnali? In kdo sploh ste, da sodite katera bolečina je večja?????!!!!! Smo individualna bitja.
Želim vam vse lepo
kaja
Saj ne morem vrjet…toliko bolečine je v meni,pa moram prenašati še vse te besede.Nekateri ljudje ste pravi egoisti-zazrti vase,neozirajoč se za druge.Vrjamite,da to boli…Kako lahko sploh bivajo v našem okolju!?Ne,da delate krivico meni,tudi do drugih ste nesramne.Vedite,da ima vsak svoje mišljenje in vsak isto stvar vidi drugače.Zato ni lepo,če se tako obsojamo-tudi ve niste nezmotlive…Če sem koga prizadela,se oproščam…V tem trenutku odhajam iz tega foruma,ker so na netu še boljši forumi,v katerih so ljudje bolj normali in humani.In še to…tista,ki mi je napisala toliko žalega…najprej me spoznaj,spoznaj moje trpljenje,srce…šele nato me oceni.Podlo se mi zdi,da nas ocenjuješ po le nekaj napisanih besedah…Vedi,da zelo trpim-pa ne zaradi tebe!Hvala tistim,ki mislijo enako kot jaz…To so ljudje!
Lp,Mia
Kaja!
Genau, sprejele ste nekoga ki je utrpel izgubo – koncanje zivljenja, ne pa mamice katere otrok se je odselil od doma…
Sicer, vsem ostalim, pa tole: ko gre par narazen (ce ni otrok) izgubi partner partnerja in s tem je izgub konec. Oba ostaneta ziva, z vsemi izkusnjami, zivljenjskimi spoznanji, pa ne nazadnje izobrazbo, poklicem, sluzbo, znanci, prijatelji, druzino, lastnino, ambicijami, zeljami, strahovi…
Ko pa partner umre, pa ne izgubl le fant dekle (oz. obratno) ampak tudi starsi otroka, brat/sestra sestro, stari starsi vnukinjo, teta necakinjo, bratranci sestricno. Prijatelji prijatelja/ico. Sodelavci sodelavca/ko. Pa recimo, da je ta oseba diplomirala mesec in pol pred smrtjo. Par dni pred smrtjo dobila redno zaposlitev. S partnerjem ze planirala selitev v skupno stanovanje (placanih 3/4 kupnine). Bila dogovorjena, kdaj bosta zacela poskusat zanosit… Pa da je ta oseba umrla na poti na obisk k partnerju…
Hm, ja… Brezobzirnost z moje strani. Ja, verjetno bo res, da na ta forum spadajo kar vsi po vrsti, ki jim je hudo…
Ogromno sodelujem se na 2 drugih (ameriskih) forumih. Vsi, popolnoma vsi, se strinjamo, da bi takjo izbrali opcijo, da bi nas partnerji le zapustili, namesto da so umrli. V trenutku. Brez izjeme.
Ja, naj pride sem se kdo, ki ga bolijo kolena, pa kdo, ki ima macka, pa predebeli, presuhi, pa tisti, ki so padli letnik na faksu, pa sploh kdorkoli, ki mu v zivljenju ne gre vse popolnoma po nacrtih…
Ah…
Običajno se na prepire na forumih ne vtikam, ampak tole, tole me je pa zadelo kot puščica v srce. Kako morete, kako morete biti tako – hm, saj sploh ne vem katero besedo naj uporabim – egoistični, pokroviteljski, napihnjeni, samovasezaverovani, nevemkajnajše rečem? Naj tule skopiram kaj piše v naslovu tega foruma:
Bolečina ob izgubi bližnje osebe
Forum, kjer lahko izlijemo svojo žalost in prostor kjer lahko drug drugemu nudimo tolažbo in podporo.
Mia je definitivno izgubila fanta. Definitivno je on bil njena bližnja oseba in zaradi izgubljene ljubezni je po pisanju sodeč grozno žalostna in prizadeta. Na ta forum je z dobrim namenom prišla poiskat tolažbo in podporo. In kaj je dobila?
Ne vem, še nihče v življenju mi ni rekel da sem neumna, celo nasprotno, vedno so mi povedali, da sem zelo odprte glave … Ampak po vašem pisanju sodeč sem zelo neumna, saj se mi zdi, da Mia piše v pravi forum … Ali ne piše v naslovu tega foruma čemu je namenjen? A kje piše da je namenjen samo tistim, ki jim je kdo umrl? Pa tudi če bi to pisalo – halo, pa kdo ste da boste določale kaj se v forumu lahko piše in kaj ne, pa takole – dobesedno – pljuvale po osebi, ki od vas pričakuje tolažbo in podporo, osebi ki je očitno zelo žalostna, osebi, o kateri nimate pojma, ne to kako prenaša bolečino, ne to kako močno ga je ljubila in bila nanj navezana, nič, popolnoma nič, razen tistega kar je napisala ne veste in jo greste obsojat?
Ravno pravi čas je, da si pogledate v srce, pa mogoče pomislite, da ni samo vaša bolečina tista edina na tem svetu, da so tudi drugi. In hvala Bogu da Mii fant ni umrl ampak sta se samo razšla. Tako ima vsaj upanje, da ga še kdaj sreča, pa mogoče še kakšno drugačno upanje … Hvala Bogu za Mio!
Eh Mia, sem tako besna, da še prave besede tolažbe zate ne najdem. Bolečina bo prešla, bo, boš videla, še se boš smejala in še boš močno ljubila…
Ja, ja, vsi samo besnite, mojih argumentov se pa niti ne dotaknete…
Naslova dveh drugih forumov tukaj:
Ljubezenski nasveti
Primož in forum o ljubezni. Pogovor o ljubezni, reševanje težav, zapletov, svetovanje, morda samo pogovor ali prijetna beseda, mogoče celo ….nikoli ne veš, če ne vprašaš.
Partnerska posvetovalnica
Alenka Berlot Košiček vam bo pomagala pri težavah v partnerstvu.
Bi bila morda malo bolj primerna??? Tudi Primoz nudi “prijetno besedo”…
Pa, Besna, se ti dobro poglej, kaj pise v naslovu tega foruma: Bolecina ob IZGUBI bliznje osebe. Mia fanta ni “izgubila” ampak je odsel. Sam se je odlocil. Ostali tukaj pa smo IZGUBILI nekoga. Ne mi ne oni si tega nismo zeleli. To se je pac zgodilo. In za nekoga je konec VSEGA! Zelja, upov, strahov, priloznosti, konec vseh naporov, ki so ostali nepoplacani…
Mia in njej podobni s sodelovanjem na tem forumu (implicitno) menijo, da so nase bolecine enake in vsaj mene s tem mocno ZALIJO. Tudi mene je partner ze kdaj “zapustil”, pa se tega s smrtjo niti slucajno ne da primerjati. Situacija je priblizno taka, kot da bi sama nekomu ki trpi za kronicnimi migrenami rekla, da razumem kaj prestaja, ker me je prejsnji teden bolela glava.
Vsi “besnezi”, ki niste izgubili najmanj starsa ali brata/sestre pa tako nimate nobene osnove, ker ne morete razumeti. Vprasajte kogarkoli tukaj. Vsi smo bili popolnoma nepripravljeni, ko se je zgodilo prvic…
Nina! Ne bi se mogla ravno strinjati s tvojimi zadnjimi besedami, da kdor ni zgubil starše ali brate/sestre, nima osnove in ne more razumeti.
Pred 20-imi leti me je zapustil fant. Bolečina je bila verjetno tako huda kot sedaj pri Mii in prebolela zelo dolgo nisem. Lansko leto mi je umrl oče. Seveda so bile bolečine in žalost neizmerne. Še sedaj so in ne vem, kdaj bo bolje. Letos sem “izgubila” še mamo, ker je začela živeti s prijateljem. Vse tri bolečine so neizmerno hude. Ne vem katera je hujša, vse pa so moje osebne, težke izgube.
Mislim, da resnično ne bi škodilo vsem malo strpnosti.
Lep dan želim vsem skupaj!
Dita
nina…
Vem, da te boli, a praviš, da ste ve načrtovale celo življenje s temi, ki so umrli. Misliš, da MIA tega ni načrtovala? Saj ta forum ni za tiste, ki so odšli(brez zamere), ampak za tiste, ki smo tukaj.
In ta trenutek sta tako MIA kot ti, sami, ker nimata ob sebi več svoje ljubljene osebe. Boli tebe, boli njo. Ker si ti izgubila svojega sončka z njegovo smrtjo, ne pomeni, da ona ki ga je izgubila tako, da je šel, ne trpi enako.
In primerjati migreno in majčken glavobol ni na mestu. Ker lahko tako smrt kot da človek prostovoljno odide od tebe, boli enako. Samo občutki, ki spremljajo so drugačni.
Ne verjameš, zgubila sem dva fanta, enega s smrtjo v času največje ljubezni, drugega, ko je po nekaj letih, kar odšel…K drugi…
Oboje je svinjsko bolelo, ker sta ne glede na vse, obadva pustila za sabo žalost…
Tudi mene je tvoje pisanje, Nina, šokiralo. V tebi je zelo veliko jeze, razumljivo, zdi se ti, da se ti godi krivica in se ti Miin problem zdi majhen v primerjavi s tvojim.
Mogoče pa je Miina bolečina/težava večja kot tvoja? Ti veš, da tvoje ljubljene osebe nikoli ne bo nazaj, zaradi tega se boš mogoče lahko lažje postavila na noge, na novo zaživela.. Kaj pa Mia? Njen fant je še živ. Ona lahko celo življenje preživi z mislijo na njega in upanjem, da bosta nekoč spet skupaj.
Upam Mia, da te ne čaka kaj takega, bodi močna in: Ne izgubljaj časa za moškega, ki noče prebiti časa s teboj. Mogoče hoče Bog, da spoznamo nekja napačnih ljudi, da smo takrat, ko spoznamo prave, zares hvaležni… In Mia, ta ni bil pravi…..
Se enkrat:
Naslova dveh drugih forumov tukaj:
Ljubezenski nasveti
Primož in forum o ljubezni. Pogovor o ljubezni, reševanje težav, zapletov, svetovanje, morda samo pogovor ali prijetna beseda, mogoče celo ….nikoli ne veš, če ne vprašaš.
Partnerska posvetovalnica
Alenka Berlot Košiček vam bo pomagala pri težavah v partnerstvu.
Bi bila morda malo bolj primerna???