Ste jih poimenovale?
Ste jih poimenovale, svoje rojene, splavljene, kakorkoli izgubljene otročke?
Za mano je več let zdravljenja neplodnosti, več postopkov z biomedicinsko pomočjo, … nekaj nekoč živečih zarodkov, ki jim ni bilo usojeno rasti…
Prijateljica pravi, da jim ne bi smela dati imena… Meni pa je tako lažje. In ko bom imela nekoč v rokah svojega živečega dojenčka, bo dobil ime, ki ga je dobil pred njim že bratec ali sestrica. Meni se to ne zdi sporno… Ko dobi človek ime, dobi z njim še večje dostojanstvo. Dobi Ime!! Ni več zarodek, plod, fetus,… postane ON z imenom in priimkom, pa četudi samo v naših glavah.
Moja hči je bila Tonja…
Zelo te čutim, saj je za mano tudi dolga trnova pot… Več prejokanih noči in nekaj angelčkov tam nekje visoko…
Ja, imajo imena… Vsi so moji in sinovi angelčki, ki ta hip mirno spi v svoji posteljici. Po dolgih letih truda nama je z možem uspelo. Toda najin sin ima svoje angelčke, ki bdijo nad njim. Včasih im prižgem svečko…
Če bi angelčkom dala imena, bi še bolj bolelo…
Mojca
Ime sem mu že zdavnaj izbrala, ampak potem ko se je zgodilo to, na kar nisem nikoli pomislila, rodila v petem mesecu, se mi zdi, da se je z njim izgubilo tudi ime. Ko se z možem pogovarjava o njem, vedno rečem “moj fantek”.
Če mi bo še kdaj usojeno, da bom imela še enega otroka, mislim da bom izbrala drugo ime. Žal je spomin na prejšnje ime preveč boleč.
Moj angelček ima ime – Nik. Zame nikoli ni bil zarodek, plod… najprej je bil moje dete, ko pa se je določil spol je dobil tudi ime. Res pa je da ga v družbi lažje poimenujem moj angelček, ker me ob izgovorjavi na glas njegovega imena zadrgne v grlu. Osebno bi za drugo dete izbrala drugo ime, ker je zame Nik edinstven in bi bilo tudi drugo dete zame edinstveno. Tudi meni se zdi da človek dobi z imenom nekaj dostojanstvenega, osebnostnega in da človek postaneš s spočetjem – torej zakaj jim ne bi dale imen?
Vse mirno
Pozdravljena!
Tudi moja dva fantka sta dobila ime. Oba, čeprav je eden takoj umrl, drugi pa pozneje. In moram priznati, da mi ni niti malo žal, da sem jima dala ime.
Strinjam se z vami,…kakorkoli ime ali ne, naši so. In naj drugi govorijo kar hočejo, vsak je pameten ob svojem času, toda vedno se naj vprašajo, kako bi oni odreagirali v takšnih in drugačnih primerih: dati ime ali ne.
Ni nobenega pravila,…..to je pač odločitev posameznika, in kakorkoli se je le ta odločil, je to odločitev potrebno spoštovati.
Če me kdo vpraša za imena, jim povem, da imam Tjaša in Tjana.
Drugače, pa sta to moja dva angelčka.
Objem vsem od Damjane-TT
