Spominski dan…
Cipiko, oprosti, da se vmešavam v to temo, ampak nikjer ne zasledim tvoje zgodbe o izgubi tvojega Alena. A nam lahko zaupaš, kaj se mu je zgodilo, saj je bil že velik fantek. Kar groza me je, ko pomislim nate. Nimam besed, ki bi te potolažile, lahko rečem le, da čas res celi rane. A kaj, ko se vleče tako počasi, ko se ne bi smel…… Žal mi je.
Veronika 5. 2. 2005 – 15. 2. 2005
Tashy
ZDRAVO BLACY!
SEM NAPISALA SVOJO ZGODBO NA TEM FORUMU, IN SICER MORAŠ POGLEDATI NEKJE OD 6.4.2005 NAPREJ, VENDAR KO SEM ODGOVORILA NIKOVI MAMI, KAKO NAJ POSKUŠA PREBRODITI TISTI DAN, KO NAJ BI SE RODIL, ALI TAKO NEKAKO. MOJ ALEN JE DRUGAČE BIL VEDNO ZDRAV, NIKOLI BOLAN RAZEN KAKŠNE VROČINCE, IN PRIŠEL JE DAN , KO JE NEKJE STAKNIL MORILSKO BAKTERIJO MENINGOKOK, ZA KETERO BAJE V SLOVENIJI ŠE NI ZDRAVILA NITI CEPIVA. TA BAKTERIJA JE V OTROČKU NAJVEČ 24 UR IN UNIČI VSE ORGANE. TAKO DA JE V DVEH URAH ODŠEL MED ANGELČKE.
SEDAJ SEM PONOVNO ZANOSILA IN SRČNO UPAM, DA NAJU Z BRATCEM ALI SESTRICO ČUVA, UPAM PA TUDI, DA SE BO NJEGOV DUHEC VRNIL Z BRATCEM ALI SESTRICO ( NAMREČ VERJAMEM V POSMRTNO ŽIVLJENJE).
POZDRAV NAŠIM MALIM ANGELČKOM TER VSEM VAM!
MATEJA
Draga Cipiko, ne vem, kaj naj rečem. Ne morem verjeti, da lahko ena bakterija uniči življenje enega otročka in da ni zdravil za to. Tega ne morem razumeti.
Jočem ob prebiranju tvoje zgodbe in zgodb vseh mamic na tem forumu. Ne vem, če obstaja kaj hujšega kot izguba svojega otroka. Poleg tega vas občudujem, da je v vas toliko poguma in volje za življenje, ker jaz, odkrito povedano, tega ne bi zmogla. Verjetno bi me to zlomilo in uničilo. Upam, res srčno upam, da mi življenje ni namenilo take krute usode.
Želim vam, da za vas čimprej posije sonce izza črnih oblakov.
Luka, 23.10.2002, mrtvorojen, 39 tednov nosečna
Draga Mateja, tvoj angelček gotovo čuva oba. Moram reči, da sem si tudi sama želela, da bi prišel vsaj delček Luka nazaj pri naslednji zanositvi. Sedaj stiskam že deset mesecev starega BRATCA in ne morem povedati, kako sem bila vesela, ko mi je gin. med nosečnostjo povedala, da je spet fant (doma pa imamo tudi že dve punci). Zdelo se mi je, kot da se nam je Luka vrnil, čeprav sem se zavedala, da je to nov otrok, nove želje in novo veselje.
Mateja, misli samo na vesele in pozitivne stvari v tej nosečnosti. Življenje nam včasih res postreže z groznimi stvarmi, vendar gotovo za tem pridejo tudi lepe. Želim ti vse dobro, prav tako pa tudi vsem drugim mamicam, ki imajo svoje angelčke, ti pa čuvajo ali pa še bodo svoje bratce ali sestrice.