Draga mamica!

Prepričana sem, da nimam pojma, kako se moraš počutit….sočustvujem s tabo…ampak prepričana sem da se včasih v življenju določene stvari zgodijo, na katere žal nimamo vpliva, ampak ima vpliv le Bog….ja prav si slišala….iskreno ti priporočam knjigo Karmična diagnostika od Marjana Ogorevca in od Ksenje Lekić – Zdravje iz ljubezni….

Ugotovila boš, da te še čaka življenje, verjemi tudi ti si še lahko kdaj srečna, le odpustit si moraš, začet moraš misliti nase in na novega otročka. Ne bo nadomestil Nika…se spomniš…Nik živi med angelčki, ni te pozabil…ampak misliš da bi on bil srečen ko vidi mamico kako žalostna je…sem prepričana da ne. In po moje bi bil čisto vesel, če bi se že odločala za nov trebušček…

To sem ti napisala zato, ker vidim da hudo trpiš…nase pa pozabljaš, predvsem pa pozabljaš na življenje….

Vse je še pred tabo…..tudi Nikovi bratci in sestrice…ne pozabi na njih…bodo žalostni

Hvala za post. Mislim da govorim tudi v imenu Nika. Vem da bi si želel da bi šla naprej. A novega trebuščka ne bo, niti bratov in sestric. Ni mogoče, že Nik je bil čudež. Nekaj stvari od Marjana Ogorevca pa sem že zasledila, ne vem… moram razmislit… Hvala.

Jaz drugih stvari od Marjana ne poznam…poznam samo to knjigo ki sem jo omenila, in mi je veliko stvari bolj jasnih….

Nikova mami, pojdi malo v naravo, tekat, pojdi ob kako vodo, začni delat na sebi, če se je zgodil Nik se lahko tudi bratci in sestrice! Samo ne obupuj, ker verjameš al pa ne, najpomembnejša oseba v življenju si samo ti in ko boš to spoznala boš začela na življenje drugače gledat. Nik je bil, ampak je čas, da mu pustiš da se vrne tja, med angelčke. Veš s tem ko ga ne spustiš, tudi njega mučiš.

Let it go….

Ti pa začni delat na tem, da se boš začela razvajat, da boš opazila življenje ki 100 na uro hiti mimo tebe…ja mimo tebe…a ni to škoda?

Imej slikico Nika (ali kak spomin), skrbno ga shrani in reči da bo za vedno v tvojem srčku, hkrati pa se od njega poslovi, in reči si da se boš 1krat na mesec spomnila spominčka, veš Nik ne bo jezen, če boš ti zaživela…

Najdi se zopet, ne obupuj, to je zakon Življenja….in tako to je….

Veliko še imaš pred sabo….draga Nikova mami…želim ti vse lepo!

Andzoo!
Ne vem če boš sploh kdaj prebrala ta post.
Vem da si hotela samo dobro, tudi z nasvetom o Karmični diagnostiki. Prebrala sem jo in jo še berem, čeprav mi je žal. Res odgovore na vprašanja res najdeš, a krivda se poveča. Jaz sem prebrala, da je Nik obupal že pred rojstvom, ker sem bila jaz polna jeze in sovraštva do njegovega očeta, ker je že moja mama prenesla to name, ker sva sicer v različnem časovnem obdobju bile obe zapuščeni in zaskrbljeni za svoje otročke. Na Nika naj bi prenašala vse svoje negativne stvari, kar pa je bilo zanj preveč in se mu je zaustavil srček. V knjigi tudi piše da se moramo pokesati in odpustiti. Kako naj odpustim nekomu, ki ne le da me je zapustil, ampak me je in še me fizično in verbalno napada. Nikoli ne vpraša kje je njegov sin ali da bi mu prižgal kakšno svečko. Ne jaz ne morem odpustiti. Še vedno sem jezna in maščevalna. Zaradi teh čustev sem še tu. Ne bi rekla, da živim, ker to ni življenje. V knjigi sicer so napotki o zdravljenju, tečajih, terapijah. A vse to bi pomenilo da bi morala jih obiskovati, plačevati… Za to nimam volje in financ. V knjigi piše tudi da ima naše stanje vpliv na naše bližnje in naša prihodnja življenja ali naše potomce… Mogoče bom v prihodnjem življenju ali bo prizadeti potomec našel način in osebo, da se bo očistil moje slabe energije…. Ne vem ne morem globoko razmišljat, ker ne morem gledati za dan, teden ali… tako naprej.
Hvala ti še enkrat za tvoj poizkus pomoči osebno meni in upam da ne zameriš da ni imel učinka kot si si ga mogoče želela.

Nikova mami!
Čeprav zveni še tako kruto, se boš morala vzeti v roke in narediti najprej nekaj zase. Če ne zmoreš sama, potem pojdi k zdravniku in naj ti pomaga. Kajti samo če boš odpustila sebi, boš začela odpuščati tudi drugim, brez tega pa ne gre. V življenju prejemamo in izgubljamo… Tisti, ki odidejo si zaslužijo svoj mir, tisti ki ostanemo, pa si ga moramo najti sami. Zaradi nas in tistih s katerimi živimo. Pa naj bodo to naše družine ali ljudje s katerimi delamo, se srečujemo.
Svoja angelčka vsak dan prosim, naj nam pomagata, da bomo zdržali, naj čuvata svojega bratca, saj nama je ostal le še sin, naj pazita na očka, ki se pobira in pada, ker ve, da je bolezen dedna. Ne gre mi vedno, padam in se pobiram, toda vsaj borim se. Za tiste, ki smo ostali in zato, da ostanejo tisti lepi trenutki, ki smo jih nekoč preživeli s tistimi, ki so odšli.

Taja,

zelo, zelo lepo si napisala. Tudi sama se bom morala najti in odpustiti. Hvala Ti za te vrstice, ceprav so bile namenjene Nikovi mamici. Ampak saj ne bo zamere, ce najdejo cilj se pri kaksni drugi mamici, ali ne?

Tadeja

Že to je ogromno, da si stvari ozavestila, a veš kako velik korak je to!

Najprej odpusti sebi…nehaj se obmetavat z občutki krivde. Vsak v danem trenutku naredi tako kot je zanjga najboljš!

Spremeni okolje magari, spusti jezo iz sebe, poglej vase, v svoje srce, kaj je tisto kar bi rada v odnosih sprmenila. Kaj si sploh želiš

Naj ti ne bo žal, da si prebrala knjigo, preberi jo večkrat če bo potrebno…in verjemi v dobro, odpusti vsem ki so te prizadeli….začutui ljubezen, odpuščaj, odprla se ti bodo nova vrata…

srečno!

Oprosti Nikova mami

Ampak, ko govoriš da ne bo novega trebuščka.
Imam idejo, ne vem če si se že kdaj pogovorila z možem, ampak mislim da je možna umetna oploditev v Sloveniji tudi z donatorskim semenom. Tako če si zares želita biti skupajin imeti otročke je tudi še možnost za vaju. Če te zanima se obrni na forum neplodnost. Tam punce veliko vedo o tem.

Pa se še enkrat oproščam, ker posegam v tvojo žalost.
Tudi jaz vem skozi kaj greš

Lep dan kljub vsemu