Rana, ki ne bo nikoli zaceljena…
Minilo je že deset let in več, ko sem rodila, 2x (v treh letih), obakrat v 28. tednu nosečnosti. Vzrok: šibko maternično ustje, ki ni vzdržalo otrokove teže. Prva punčka (ime sem ji dala Patricija), je bila, vsaj tako so rekli zdravniki, že mrtvorojena. Meni se je zdelo, da diha. Ne vem, mogoče so živci naredili svoje…
Druga punčka – Manca je živela en mesec v inkubatorju. Vsak trenutek sem bila ob njej, bila mi je vse!!! Po enem mesecu je prišlo do okužbe (vnetja črevesne sluznice). Bil je petek 13! Odšla je k angelčkom!
Podrl se mi je svet! Mislila sem, da se mi bo zmešalo! Vendar sem preživela, čeprav težko.
Danes se sprašujem, čeprav nikogar ne obsojam, zakaj niso ginekologi prej ugotovili, da za srečno donositev mojega otroka ni potrebno nič drugega, kot cerclage-zašitje materničnega vratu. Zakaj sem morala izgubiti dve punčki, da imam sedaj lahko dva zdrava otročka???????
To pisemce pišem v spomin svojima punčkama in tolažbo vsem mamicam, ki so izgubile svoje najdražje bitjece. Ne obupajte, prav gotovo bo tudi za vas enkrat posijalo sonce, tako kot je zame. Veliko sem morala pretrpeti, da danes lahko stisnem k sebi svoja “knedlčka”. Splačalo se je!!!
Srečno vsem,
Katarina
Draga Katarina, hvala , ker deliš z nami spomin na tvoji dve zvezdici. In res, ni pošteno, da si morala toliko pretrpeti, preden so strokovnjaki ugotovili, v čem je težava :((( Iskreno mi je žal in vedi, da nisi sama.
Stisni svoji deklici še v mojem imenu, čudovito, pogumno mamico imata. Hvala za tvoj prekrasen zgled in tvojo dragoceno spodbudo.
Topli objemi za celo tvojo družinico 🙂
Draga prijateljica,
hvala za odgovor in spodbudne besede!!
Veš, sedaj imam parček, fantka in punčko. Dolgčas ni, prej nasprotno, včasih si kar oddahnem, ko zaspita. Po drugi strani me pa že sedaj boli srce, ko bo šel fantek čez tri tedne za par dni na zimovanje. Nikoli še nismo bili ločeni za en sam dan…
Res, srečna sem, da ju imam!!!
Upam, da imaš tudi ti že kakšnega otročka oz. da se boš kmalu odločila zanj in skupaj bova lahko delili izkušnje!
Še naprej ti želim prijeten dan!
Katarina
Pozdravljena Katka in vse sotrpinke
Moje sožalje ob tvoji izgubi.
Tudi jaz sem splavila zaradi šibkega mat. vratu v 24/t. Na žalost so to ugotovili šele po tretjem splavu.
Javljam pa se danes zato, ker sem ravnokar opravila test nosečnosti in sta se pokazali dve črtici.
Forum prebiram vsakodnevno, vendar sem danes sebično pomislila, da je tvoje sporočilo namenjeno meni.
Sem namreč pred veliko dilemo, kako naprej.
Stara sem 38 let, in sem po zadnjem splavu mislila, da sem zaključila z otroci, sedaj pa ne vem, kaj naj naredim. Tako se bojim. Ne vem , če bi preživela , če se mi to ponovi še četrtič.
Oprosti, ker dolgovezim, kar zaneslo me je. Hotela sem te vprašati, kdaj so ti naredili cerklažo?
En velik objem.
Manja
Draga Bella,
bodi vesela, da si zanosila. Jaz sem namreč 100 %, da se bodo strokovnajki porodničarji sedaj zavzeli zate po vsem, kar si doživela in boš donosila!!!
Meni so naredili cerklažo že v 12. tednu in rodila sem (obakrat) v 37. tednu:
prvič zdravega fantka (3.120 g) in drugič deklico (3.110 g). Držim pesti zate in prosim te, bodi vesela in pozitivna, to ful pomaga!
Pa še to prim.dr. Blejec Tanja v Lj porodnišnici je ZAKON, čeprav je malo tečna včasih in pesimistična. Jaz sem ji iz vsega srca hvaležna, ker se je res zavzela zame.
Držim pesti zate!!!
Vem, Katka kako je to, če izgubiš otroka. Ne vem pa še, kako je če donosiš.
Tudi sama sem izgubila dva otroka in ogromno “pretrpela” do sedaj. Zdaj delam na zanositvi in se bom v nosečnosti prav tako predala v roke dr. Blejec. Pri njej sem že bila na razgovoru. Sama sem izgubila oba otroka tudi zaradi nenadne popustitve mat. vratu (opravljena konizacija), a že v 19. in 15. tednu.
zanima pa me kako je izgledala tvoja nosečnost. zame je rekla, da se bo v 12. tednu odločila za ali proti cerklaži. Ko ti je napravila cerklažo, si bila doma ali v bolnišnici. Si morala preležati celo nosečnost?
Hvala ti Katka za tvojo pomoč nam, ki imamo podobno izkušnjo tvojo. Prepričana sem, da nam boš s svojo zgodbo v veliko pomoč.
Želim ti obilo dobrega s svojima otrokoma tukaj in angelčkoma v nebesih. Močna ženska si.
Draga Frida,
kot sem že rekla, nikoli ne smete obupati., nobena od vas, ki ima podobne težave, kot sem jih imela jaz!
Pojdiva k moji (mojima) nosečnosti: vse je potekalo tako, kot da bi imela pred tem že 5 zdravih otrok. V 12. tednu mi je dr. Blejec naredila cerklažo. Zmenili sva se, da pridem noter v sredo, tešče in mi bo poseg naredila isti dan, potem bom en dan odležala, tretji dan bom šla domov. In točno tako je tudi bilo. Noter sem šla v sredo, v petek sem šla domov. Potem sem bila ves čas (tudi prej) na bolniški.
Je pa nekaj: cerklažo zelo neradi delajo:
1. Zaradi morebitne okužbe pri posegu
2. Zaradi možnosti razpoka mehurja
Pri meni sploh ni bilo vprašanja, vzrok je bilo res samo šibko maternično ustje. Vsaka ženska je problem zase.
Dr. Blejec potem cirklažo odveže 4 tedne pred rokom. Meni je rekla, da bi bil lahko problem, če bi dobila v času cerklaže popadke, zato je bolje prej odvezati. Prepričana sem, da je ona ginekolog z dolgoletnimi izkušnjami, tako da se ji lahko brez problema prepustiš.
Pa še to, mogoče me bo marsikatera obsojala, ampak jaz sem šla pri zadnji nosečnosti (v šestem mesecu) na HVar za 14 dni, sicer s trajektom, ampak sem uživala in nisem razmišljala o posledicah. Ker sem uživala jaz, je tudi tamala in rezultat je tu :))!!!
Zato ženske, hitro zanosit, potem pa čimbolj umirjeno živet in uživat 9 mesecev, opa, vsaj 7!!!
Draga Frida, ti pa le še z vprašanji na dan, tu sem…
Bye, Katka
Tudi jaz hodim k Dr.Blejec in imam same pohvale o njej.Res se ti posveti,tako kot je treba,res je včasih malo tečna,toda tečni smo vsi,kaj ne?Zdaj imam tudi že pripravljen scenarij za tretjo nosečnost ,tudi mene čaka cerklaža in povem vam,nič me ni strah,ker vem,da me bo nadzirala strokovnjakinja.Lepo se imejte.
lp D.
Stokrat ti hvala Katka!
Vprašanja seveda še imam, saj veš, da je strah zelo velik.
Se pravi se v 12. tednu ni na podlagi meritve mat. vratu odločila za cerklažo, ampak že prej?! Meni je dejala, da se bo takrat odločila in me je strašno strah, da se ne bi in bi potem spet nenadoma izgubila otroka po 15. tednu.
In če sem te prav brala nisi rabila ležati, strogo počivati, ko si bila noseča??? Sicer si bila v staležu,a si lahko potovala ipd.?
Jaz sem v prvi nosečnosti bila sproščena, pa še v drugi sem se nekak držala. Zdaj pa mislim, da se ne bom upala premaknit s kavča od strahu, da ne bi šlo kaj narobe. Je pa res, da sem jaz “hitreje” izgubila otroka kot ti.
Ko berem tvoje in podobne zgodbe dobim upanje, da bom morda donosila vsaj enega otroka. Bolečina za prvima dvema pa itak ne bo nikoli minila.
Hvala katka in pošiljam ti polno dobrih misli.
Draga Frida,
samo pogumno!!!! Meni sploh niso merili materničnega vratu, ker so rekli, da izgleda čist ok, ampak ob pritiskanju otroka “dol” sem se začela odpirat, potem sem morala 14 dni ležat v por., pa na žalost ni nič pomagalo. Bilo je grozno, še lulat si nisem upala, kaj šele kaj drugega. Na koncu že krvaviš, pa dobiš popadke, pa še kar nekaj poskušajo zavlačevat z injekcijami proti popadkom… V glavnem, rodila sem, kot da bi bila noseča 9 mes.
Punčka pa pod 1 kg => GROZA!!!
Sprašujem se, kaj sploh hodim na: KO STARŠI ŽALUJEJO, ampak ne morem mimo, ker bi rada vsem vam, ki prestajate to grozo, ki sem jo tudi jaz prestajala in je ne bom nikoli pozabila, vlila upanje, da bo bolje, da boste tudi ve enkrat držale svojo “štručko” v naročju!!!
Ko so mi pa naredili cerklažo, pa nisem ležala. Sicer sem imela vso postrežbo doma, hodila sem na sprehode, šla na dopust ipd. Saj itak ne moreš roditi, dokler ti ne odvežejo in če je vzrok šibko mat.ustje in ne kaj drugega, potem se ni kaj bati, vsaj mislim tako, čeprav sem laik.
Hvala ti Katka!
Res nam pomagaš, ko opisuješ svojo izkušnjo tukaj nam, ki smo šle skozi podobno zgodbo ali še bomo.
Mislim pa, da pomaga tudi tebi in te sem vleče, ker kljub temu, da imaš sedaj dva zdrava otroka, ne moreš pozabiti izgube prvih dveh. Ta bolečina ostaja in najbrž ne gre drugače. Saj se javlja tukaj veliko mamic, ki “že” imajo živeće otroke, pa se redno javljajo na tem forumu.
Saj pomagamo si itak vedno medsebojno!
Mi je zanimivo, ker si lahko bila tako aktivna v zadnjih nosečnostih. Meni je blo rečeno, da tudi cerklaža ne zmore vsega, ampak je treba zraven še mirovati.
Pri sebi pa se že vnaprej sprašujem kaj bom sploh še upala početi, ker si ne bi odpustila, če bi sama ogrozila izgubo otroka. Bila bi pa presrečna, če bi lahko šla vsaj malo po stanovanju ali vsaj brez skrbi k zdravniku.
No, pa čakamo na črtici, pa si pišemo spet in spet…
lep večer želim tebi in tvoji družinici.
Enak primer, kot vaš.
Celih enaindvajset let nazaj sem rodila hčerko, ki je po par dnevih umrla.
Po letih zdrvljenja imam tudi jaz danes dva otroka 16-letnega sina in 15- letno hčerko sta – oba zdrava in pridna (primerno starosti), ampak kljub temu nikoli ne bom pozabila preteklosti in vedno na dan rojstva nesem svečko na očetov grob, saj ga otrok nima.
Bolečina in žalost z leti mine, spomin pa vedno ostane in ko na cesti vidim otroke mamic, ki so bile takrat noseče kot jaz, se vedno sprašujem: Kakšna bi bila pa moja? Ampak življenje gre naprej in skrbeti moram za moja dva sončka.
Vsem mamicam želim srečo, kot je dočakala mene.
Le pogumno naprej!