Veronika – nas Angelcek
Hudo mi je, sklonila sem glavo in mislim na vas, ob enem pa sem vesela za vas, da ste s svojo punčko živeli teh deset dni. Zagotovo so bili dnevi nepozabni in vam bodo dali pogon v življenju, ko bo najbolj hudo.
Topli objemi za oba in naj bolečina izgube čimprej preide…
Žal mi je :((((((((((((
Tako pogumna sta, svoji deklici sta dala toliko ljubezni. Mala zvezdica bo vedno živela v vajinih srcih, v naših mislih in med vsemi našimi zvezdicami in angelčki.
Toplo vaju objemam in vama pošiljam delček svojega srca.
Vajina Veronika si je izbrala kratek postanek na Zemlji. Skrbno je izbrala vaju, ker je vedela, da jo bosta srčno pričakovala, nežno negovala in neizmerno ljubila.
Devet mesecev je mirno čakala, da jo bosta vzela v naročje, jo ljubkovala, jo negovala in ji dajala vso svojo ljubezen. V tem času se je naužila vse vajine ljubezni, se v njej kopala, se z njo napolnila in odločila za odhod.
Odšla je nazaj v nebo. Kjerkoli je, kjerkoli bo, za vedno je v njej vajina ljubezen, vedno vaju bo nosila seboj, se z radostjo spominjala teh dni, srečna, da je izbrala prav. Dva dobra človeka, ki sta zmožna in pripravljena ljubiti.
Kljub vsej bolečini začutita hvaležnost, vaju je izbrala, da je vama naklonila sebe, vidva sta bila izbrana, da jo spoznata, vzameta v naročje in jo ljubita.
Draga Nataša in Sebastjan!
Iskreno sožalje. Ne poznam vaju, pa vseeno čutim, da sta plemenita človeka. Veronika bo vedno ponosna na vaju, ker sta jo tako ljubeče sprejela, jo negovala in ji dovolila odditi v svojem naročju. Mislim, da sta naredila toliko dobrega, da vama bo lepo, ker vaju bo vajin Angelček povsod spremljal. Naredila sta vse kar je v vajini moči in to je za vajino vest in Veroniko najpomembneje.
Držita se, Veroniki pa srečno pot-zagotovo je lep Angelček!
Ivana
Spoštovana!
Jokam, samo jokam lahko!
Malo Veroniko prosim, naj pozdravi našega angelčka in naj na vsakem koraku spremlja svoje krasne starše!
Če rabita ramo, na kateri se lahko zjokata, sem vama na voljo!
Vidka
Jokam. Moje iskreno sožalje.
Tako hudo mi je. Vem, kaj preživljata. Tudi naš Jaka se je poslavil po štirih dneh življenja. Tega je že več kot 9 let, pa še vedno mislim nanj. Moram pa priznati, da je sedaj že manj hudo. Se pa še vedno spominjam prvega nasmeha, začudenega pogleda, …
Vse lepo bo ostalo z vama. Sedaj vama je neizmerno hudo, a verjemita, nekoč bo tudi za vaju posijalo sonce in ne samo zvezdica na nebu.
Meni sijeta dva sončka.