Za vse vas…drage mamice in očki…
Velikokrat pokukam na ta forum in si želim,da ne bi bilo nobene nove teme napolnjene z žalostjo.Sama še nisem mami,ampak si to želim postati.Čeprav je v vas veliko žalosti,je vsaka vaša beseda na tem forumu napolnjena z upanjem-zato vas občudujem.Ni vam bilo usojeno dočakati prvi nasmeh vašega dojenčka,prve besede,prvih korakov,odraščanja,prve ljubezni…ta otrok vam ni moral v slovo pomahati in reči:”Hvala mami/oči za vsako kapljico življenja,ki sta mi jo podarila”.Ta otrok je bil prav poseben,bil je čudež,ki vam ga je podarilo življenje.A prerano odvzelo.Tudi moji mamici je v 4.mesecu nosečnosti nenadoma umrl otrok.Zdaj že nekaj let samo za nas sveti zvezdica na nebu.Tudi vaše zvezdice so tam.Vesele so,da imajo tako ljubeče starše,ki si vsako sekundo spomnijo nanje.Tudi jaz veliko mislim na vaše srčke.Kakšno je bilo njihovo poslanstvo?Zakaj so tako hitro odšli?Vemo le nekaj…bili so tukaj…v pesku življenja so pustili svoje sledi,zaživeli v naših srcih,nam podarili čudež…postali so naši mali angeli,ki sedaj čuvajo na nas.Nikoli jih ne bomo pozabili,kajti najlepše stvari se zasidrajo v nas zavedno.Pustijo nam spomine,ki nas bogatijo.Veseli smo,da jih imamo.Čeprav niso bili dolgo tukaj,je bil zaradi njih lepši vsaj en dan.In tega moramo cenit.Sama sem šla lanskega 1.Novembra prižgati svečko na polje belih vrtnic za našega angela in vse ostale zvezdice,ki svetijo na nebo.Tisti dan je bil zame zelo žalosten,zato sem vse solze izlila na papir in nastala je naslednja pesem,ki jo posvečam vsem našim sončkom:
Tisoč belih svečk
razsvetljuje jesensko nebo.
Še več spominov nanje
nam polepša ta novemberski dan.
Solze,ki močijo
že tisočkrat objokano zemljo
in medvedki tistih,ki smo jih ljubili in jih še ljubimo,
so tam v tolažbo.
Ob njih imena naših malih angelov,
ki opazujejo nas,
ko ob njihovih preranih grobovih jokamo.
Čeprav niso bili dolgo z nami,
še vedno živijo…v naših srcih!
S to pesmijo bom počasi zaključila.Naj vam povem,da vsak dan mislim na vas in redno sledim temu forumu.Če katero moti,naj mi oprosti,ampak morala sem to napisati.Vaši sončki obstajajo…tukaj so…so ptice,ki vam pojejo;so sonce,ki vas greje;so vodo,ki šumi samo za vas;so zemlja,ki za vas obrodi…če bodo lahko bili še enkrat ljudje,se bodo samo za vas še enkrat rodili!
Želim vam lepe dneve polne upanja in sreče ob spominih na vaše male zvezdice!
Naj Vas angeli čuvajo!
Lp,M*
