Iščem z isklanikom, pa ne najdem…Spomnim se, da sem enkrat prebrala tu neko pesmico, mislim da od Pavčka, na temo otroka..

Mi lahko katera pomaga?

Morda je katera od teh dveh.

Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca.
Spomladi do rožne cvetice,
poleti do zrele pšenice,
jeseni do polne police,
pozimi do snežne kraljice,
v knjigi do zadnje vrstice,
v življenju do prave resnice,
a v sebi – do rdečice
čez eno in drugo lice.
A če ne prideš ne prvič ne drugič
do krova in pravega kova,
poskusi vnovič in zopet in znova.
( Tone Pavček )

Na svetu si, da gledaš sonce,
na svetu si, da greš za soncem,
na svetu si, da sam si sonce
in da s sveta odganjaš sence.
(Tone Pavček)

Lep pozdrav, M.

Pošiljam ti dve pesmi. “Prošnja” je od T. Pavčka, “Splavljanje materinstva” pa od J. Menarta:

********
PROŠNJA

Dajte vse rože tega sveta,
vse rože,
ženam, ki bodo rodile!

Jagode prošenj so dozorile
na ustnicah malih otrok
dečkov in deklic, nikoli rojenih.
Radi bo tekli po tratah zelenik
za pisano srečo metuljev rumenih,
radi bi rastli ko trave, ko jelke,
zrli v oblake, poslušali pesmi
rojstva, ljubezni, ljubezni, življenja
in ne samo smrti,
ne samo smrti…

In onemeli so vame zazrti
drobni obrazi malih otrok
in spet se je zganil gozd drobcenih rok,
kot bi se ustne velike zganile:

Dajte vse rože,
dajte vse rože
materam, ženam,
da bodo rodile.

*********

SPLAVLJANJE MATERINSTVA

“Ampak jaz nočem, jaz nočem,
nočem umreti!
Hočem, stotisočkrat hočem
živeti!”…

Mamica, kaj tu stojiš
in kot v zasmeh ljubezni
gledaš ta zlato-stekleni napis:
SPECIALIST ZA ŽENSKE BOLEZNI.
Mamica, glej, dvoje ročic že imam,
dvoje nožic že imam,
prstkov deset in še enkrat deset,
ritko in glavico tudi,
srčeca drobni trepet…
Sredi vsemirskih cest,
sredi nemirnih mest,
sredi želja in skrbi
čudež zori.

Skoz medenico,
kot skoz slavolok,
vstobil bo v družbo veselih otrok
in dobrih in slabih ljudi.

***********
Pošiljam en prisrčen pozdrav; vsem ki tole berete, pa v mislih poklanjam po eno rožico. Za korajžo in za pogum…

SABINA

“V vrtu spančka deklica,
sredi spanja se ji sanja,
da je mala rožica …”
(J.Snoj)

Srečno, Ana

Veliko lepih pesmi na temo otroka je v zbirki Majnice, fulaste pesmi.

Lep pozdrav

HUDA PTICA

Majhni otroci sedijo na pragu
in gledajo sinje nebo
ter ugibajo, kdo sedi na oblaku,
ali je ptica ali še kdo.

Pa se spusti z oblaka ptica
k otrokom na hišni prag
in kljukne najmlajšega v lica:
Pridi. Pojdeva sonca brat!

In sta zletela gor proti nebu
in potonila v teman ocean.
Odtlej je eno sonce več na nebu
in eno sonce na zemlji manj.

(T.Pavček)

Iščem te v travah,
iščem te v morjih,
najdem te v zvezdah,
ki sijejo name.

(M.Kačič)