Danes
Danes bi moralo na svet pokukati naše dete. S kakšnim veseljem sem si označila ta datum na koledarju in ga morala konec junija prečrtati. Nenehno me spremlja in danes mi je tako hudo. Že cel november sem samo odštevala dneve … Kaj mi je? Saj imam vendar družino, dve hčerkici, pa vseeno o tem nenehno razmišljam. Dragi naš angelček, počivaj v miru in pazi na svoji sestrici, atija in mamico, ki se navznoter kar nekako ne more pobrati. Spremljaj nas, pošiljaj nam blagoslov, nekoč se bomo srečali … Mirno spi, tako kot si zaspal v meni.
Tvoja mamica
Tudi jaz pogledujem na koledar,ker Miklavž se zelo hitro bliža.Takrat bi se moral roditi Vid.Tako sem bila vesela,ko sem zvedela,da imam takrat rok,ko je imela moja pokojna stara mama rojstni dan.
Sedaj sta pa skupaj tam nekje gor v nebesih in upam,da pazi stara mama na mojga Vida,ker jaz vem,da on čuva in bedi na nas.Žalostno je to, toliko upanja vložiš,na koncu se pa vse sesuje.
lp D.
Samo pogumno naprej, postavljaj eno nogo pred drugo in se ne ustavljaj. Hudo je, boli in verjemi, še bo bolelo. Vendar bo prišel dan, ko bo tudi tvoje trpljenje dobilo smisel. Meni se je to zgodilo danes; dve leti je, odkar sem se morala posloviti od svoje deklice, danes zjutraj pa me je prešinilo in se mi na nek način razgrnilo, zakaj. Veš, vsi ljudje in z nami naše duše imamo pred seboj svoje poslanstvo, svoj cilj in ljudje okoli nas nas lahko samo ljubijo in nam pomagajo na naši poti, ne morejo in ne smejo pa je spreminjati, ker nas s tem oropajo naših izkušenj in našega namena. Zato moramo mamice samo sprejeti in ljubiti te naše sončke, kjerkoli že so. Veliko ljubezni pošiljam vsem žalostnim mamicam. Naši sončki nam ravno zdaj sijejo in grejejo naša srčka.
Izguba otroka boli celo življenje, čeprav bolečina s časom bledi in jo postopoma zamenjajo druga čustva. Kakršnekoli obletnice pa še posebej bolijo in bolečina se navadno raztegne tudi na dneve pred in po obletnici. Tvoji občutki so popolnoma normalni. Pusti si čas in ne hiti naprej v novo življenje, saj moraš v sebi predelati svoja čustva-če jih ne boš sedaj, se ti bodo vlekla čez celo življenje. Pogumno stopaj naprej, vendar naj bodo tvoji koraki na začetku majhni.
Topel objem pošiljam tebi in vsem tvojim sončkom.
Tudi jaz sem že žalovala.
Tudi jaz imam doma že dve princeski.
Tudi jaz sem se spraševala, zakaj razmišljam, da mi je bilo nekaj odvzeto, zakaj ne razmišljam, da mi je bilo že dvakrat dano.
Človek rabi čas za razmišljanje. Za žalovanje. Da preboli. Ko ta čas izživiš, greš naprej.
In tudi ko greš naprej, se vračaš (z mislimi) nazaj, tudi otročkom, ki jih nisem rodila poklonim trenutke, ki so samo njihovi.
Življenje gre naprej. Veliko bi izgubila, če tega ne bi opazila.