Včeraj smo bili predvsem starši, ki smo utrpeli izgubo otroka prikovani pred TV-težko pričakovani Polnočni klub.
Hvala Petri, ki je tako lepo in čuteče predstavila vse, kar je pomembnega v zvezi s tem, kadar se v družini zgodi to, kar se ne bi smelo nikdar. A otroci so umirali, umirajo in bodo umirali. Čeprav ne pogosto, pa je vsak posemezen primer zase tragičen in nepozaben za družino, kjer se je to zgodilo.
Ne verjamem, da so vsi ljudje zdržali to bolečo temo in gledali oddajo do konca. Nam, ki pa nas je smrt zaželenega otroka zaznamovala, pa smo požirali vsak stavek in izvedeli tudi marsikaj novega. Ganjena sem, ko pomislim na vse tiste, ki so se odločile začeti osveščati javnost. Težka pot, a z voljo se daleč pride. Smrt otroka bo zmeraj boleča, a vsaka najmanjša gesta, npr.boljši odziv okolice, ki bo starše vsaj malo potolažila, je dobrodošla.

Ja, sem zdržala do konca oddaje, čeprav takšne preizkušnje nimam za sabo. Sem se pa na sredi oddaje premaknila v spalnico in tam gledala naprej, da me ne bi sine spraševal, zakaj se jočem…

a katera ve kdaj je ponovitev ali sem tudi to že zamudila?

Ponovitev je bila včeraj okoli 11-ih dopoldne, če bo pa še druga, pa dvomim…

Tudi jaz sem zdržala in ves čas jokala. Tudi meni se je to zgodilo pred 16 leti, dvakrat, pa je bilo vse tako, kot ne bi smelo biti. Z menoj se v bolnišnici ni nihče pogovoril, sem pa hvaležna “svojima dvema zdravnikoma”, ker sta znala biti primerno tiho…Res je to ednino pravilno, če ne veš drugače. Vsi ostali pa so me silili biti neprizadeta…in jaz sem se trudila takšna res biti…in še vedno je rana tako zelo globoka in krvavi…

po tej oddaji končno razumem zakaj sem jaz za moje starše samo nadomestek…moja mama je leto pred mojim rojstvom izgubila otroka…potem sta si zelo želela zapolniti izgubo…in prišla sem jaz.

Nadomestek? Ne morem se strinjati.
Sama imam za sabo podobno izkušnjo. Izubo otročka sredi nosečnosti, potem pa čez leto dni, po čudoviti nosečnosti, zdravega dojenčka. Nikoli ga nisem dojemala kot nadomestek. Celo obratno, zmeraj sem bila hvaležna usodi.
Čeprav mi je za prvim otrokom hudo in se ga bom spominjala vse življenje, pa vem, da tega živega, zdravega, popolnega in nenadomestljivega, ki spi v sosednji sobi in mi je osmislil življenje, ne bi bilo, če se stvari ne bi tako obrnile. In, ne morem si predstavljati, da ga ne bi bilo.

Drage mamice.
Gledala sem odajo in to dvakrat, tudi jaz sem ena izmed mnogih prizadetih mamic, samo razlika med vami in menoj je tista, da nisem rodila otročička, ampak sem morala prekiniti nosečnosti zaradi zdravstvenih težav. Še danes me muči moja depresija katerega spola je bilo, kakšen je bil ,zakaj ravno pri meni se je moralo to zgoditi imam že dva zdrava otroka ampak še trejega bi imela smo finančno preskrbljeni.
Kar se pa te odaje tiče poznam to voditelico najprej se moramo njej zahvaliti,da je izpeljala to težko temo, sama vem koliko energije je vložila v to odajo koliko pogovorov je opravila in negotovosti ali bo uspela odaja ali ne ,tudi ona ima družino in živi samo za njih.
Šenkrat hvala Danici in Petri

Čisto sem pozabila ko sem pisala mojo žalost o mojemu nerojenemu otroku.
Žal ponovitve odaje ni več lahko pa si ogledate preko interneta rtv in nato polnočni klub datum 29.10.2004 nepozabi klikneš na avtovideo (kamera).
Nebi bilo slabo, če bi vse mamice napisale na odgovorno urednico Rosvita Pesek naj ponovijo odajo saj so tudi g. Ruglja ponovili !!!
Sanjajmo o naših angelčkih, ki nas čakajo v nebesih