Danes mineva točno 1 leto, ko sem ob 15.57 uri rodila mojo punčko…. in namesto, da bi ji prižgali svečke na tortici sem ji nesla na polje belih vrtnic ikebanico iz belih marjetic. Celo jutro sem jokala, tako da sem sedaj že čisto utrujena, kot da bi imela mačka. Nisem si mislila da bo ta dan tako težek zame.
Se mi je pa zgodilo nekaj tako lepega na polju belih vrtnic, ko sem sedela tam na klopci. Bila je popolna tišina in naenkrat je za menoj iz grmovja prišel ptiček in skakljal okoli. Potem je zginil v grmovje in hodil po njem, tako da je listje šumelo. To mi je bil tako poseben trenutek, na katerega drugače sploh ne bi bila pozorna.
Sklenila sem, da moram bit močna in da se moram borit za svoje otroke, za tiste ki so odšli v nebesa in za tiste ki še pridejo, saj si noben otrok ne želi mamice, ki bi obupala in ne bi videla izhoda. Jaz grem naprej….. in verjamem, da se v življenju vse povrne, tako bom imela nekoč, nekje zopet možnost srečati in objeti svojo punčko.

Prav tako želim veliko moči in upanja vsem mamicam in bodočim mamicam, naši otroci morajo biti ponosni na nas.

Monka

Pozdrav,

tudi jaz grem danes na polje belih vrtnic in bom prižala svečko tudi za tvojega angelčka.
Bodi močna ……….

Draga monka, nisem vedela, da je danes ta dan, a vedi, da sem že, preden sem prebrala tvoje pisanje, na grobu mojega starega ata prižgala svečko za tvojo deklico – kot da bi vedela, kdaj je pravi čas. Mogoče mi je moj angelček prišepnil 😉

Mislim nate in občudujem tvoj pogum. Drži glavo pokonci, tvoja zvezdica je na današnji dan male čudeže in drobna presenečenja skrbno pripravila le zate.

Toplo te objemam in ti sporočam, da sem s teboj.

Uspelo ti je reči, da greš naprej. Dobro zate, tvoja sončica je ponosna nate tako ali drugače.
Phil Bosmans je zapisal: … le, če moreš reči življenju DA, če se mu ne upiraš ali postajaš zagrenjen, te bo le-to zbrusilo kot diamant. Boli, včasih ne gre, toda ni druge poti do globokega miru in prave sreče, kot je pot, ki se vije v senci križa …
Verjamem, da bo tudi tebe še božal nežen sončni žarek.
… nas vse … nekje … nekoč …

Draga Monka, mislim nate in na tvojo malo zvezdico. Drži se.

Helena

Tudi jaz sem ravno prišla iz pokopališča, kjer sem obiskala mojga angelčka. Ampak, kot da bi imela nekakšno slutnjo, sem prižgala še eno svečko. Hči me je spraševala zakaj, ko jih ima že toliko, da skoraj ni prostora. Pa sem ji odgovorila, še za ostale angelčke, ki se igrajo z njim. Bodi močna, vedi da smo me s tabo, ki imamo podobno usodo.
lp D.

tudi jaz sem s teboj…

in z menoj mala mucka, ki ji lako poklonim kanček ljubezni kot tudi žalosti…

želim ti vse dobro…

Draga Monka!

V mislih sem s tabo! Poznam bolečino prve obletnice. Žal tudi četrta obletnica ni lahka!

Vso srečo ti želim.

Vidka

Tudi jaz sem včeraj kupila dve svečki. Samo da jaz ne vem, če je kje sploh grobek za moja otročička. Verjetno ne, ali pač. (Splav ob 6-7 tednov) Ali mogoče katera ve, kaj se naredi s temi otročki? Rada bi vedela, če sta kje, kje sta.

Tako bom zdaj te dve svečki poslala na grob mojega očeta, starega očeta. Naj svetita tudi za njiju. Mogoče so pa skupaj?

Polje belih vrtnic v Mariboru in park zvončkov v Ljubljani sta dva prostora na Zemlji, ki sta gotovo prava za tvoji svečki. Tam se stikajo poti mnogih podobnih usod.
Če pa si od drugod, si najdi takšen prostor sama, pomembno je, da bo to tvoj prostor, kjer boš lahko posvetila trenutke sama sebi in tvojim neizpolnjenih sanjam.
Tudi jaz sočustvujem s tabo in te še kako razumem, saj delim tvojo usodo.