Pozdravljene!
Včeraj sva bili s hčerko na pregledu pri pediatru. Stara je 10 mesecev in ima 13 kg ter 80 cm. Pediater pravi, da je to preveč.
Problem je v tem, ker se hoče frajla ponoči dojiti na 2 uri, čeprav zvečer večerja mlečno kašico in je podojena.
Zdaj bi se rada rešila vsaj nočnih podojev. Spi na svoji postelji ob zakonski.
Do pred dvema mesecema se je zbudila samo 1 krat do 2 krat na noč, zdaj pa je to že prehudo. Pediater pravi, da se je razvil tako zvani separacijski strah in da je to normalno, le podoje naj zmanjšam, saj se zaradi tega prehitro redi in je okorna.
Mi lahko katera svetuje, kako se znebiti ali vsaj zmanjšati podoje?
Lep dan.

Draga Moja,
V prejšnjih generacijah je bilo celo dobro, da je bil dojenček velik in debel, to je bil ponos vsake matere in zdravnika, ker so prehranjenost dojenčka nekako enačili z dobrim zdravjem, saj so takšni otroci imeli večje možnosti preživetja otroških ini drugih nalezljivih bolezni. Toda takrat so bili dojenčki največkrat hranjeni z umetno mlečno hrano in tudi z dodajanjem goste hrane se je pričelo dosti prej. Zato se je pojavilo tudi veliko drugih bolezni, težav (povišani holesterol že pri petletnikih) ter predvsem bolezenske debelosti kasneje v življenju, idr…

Prav je, da dojite na otrokovo željo. Zelo redki so dojeni otroci, ki se hranijo samo po urniku in napredujejo točno po določenem povrečju v tabelah rasti in teže. Saj že veste, dojenje ni samo hranjenje, otrok se pri prsih tudi odžeja, pocarta, najde uteho in “si napolni baterije” in prav je tako.

Problem je včasih tudi v tem, da vsi dojenčki ne pašejo vedno v tabele. Nekateri otroci imajo zelo nizko težo, a je z njimi popolnoma vse v redu in drugače lepo napredujejo. Nekateri otroci imajo preveliko težo in je z njimi še vedno vse v redu.

Naj ilustriram: moj zadnji sin je v prvem mesecu pridobil 1700 in v drugem mesecu 1500 g obenem je tudi precej zrasel (6 cm in 4 cm). In naš (sicer zelo skrben) pediater je rekel da je vse OK. Prijateljičin sin je pridobil 1600 g in 1550, rasel podobno a je bilo po mnenju njene pediatrinje predebel in ji je svetovala, da naj ga doji le na 3 ure in le po 10 minut. Uf, kdo ima sedaj prav? Največji hec pa je bil ta, da je ona prej normalno dojila svojega sina celo na manj časa (pravi čudežni otrok, kajpak).

Kako pa kaj genetika – velikost in masa staršev? In kaj mamica najraje je, kakšni so otrokovi obroki rpeko dneva (kruh, polenta, mleko?). Hm, kar nekaj dejstev je torej še dodatnih…

Poudarjam, da dojeni otroci dobivajo v materinem mleku popolnoma drugačne vrste maščob in beljakovin, ki so otrokovemu telesu najbližje in najmanj škodljive:

1. Ker pri tem ne smemo pozabiti tudi na dejstvo, ali se otrok samo redi (v širino) ali tudi raste v dolžino? Ker če lepo raste v dolžino, potem teža, večja od tistih, ki so definirane za povprečne otroke ni problematična.

2. Materino mleko je ustvarjeno in prilagojeno popolnoma za našega otroka. Če je otrok žejen in se doji pri mamici, pač enostavno popije le prednje mleko. Prednje mleko je mleko ki se nabere v naših prsih in ga je narava namenila za odžejanje otroka. Je bolj vodeno in ni beljakovinsko bogato. Zato ni nič narobe, če se dojeni otroci dojijo pogosto in na njihovo željo.

3. Materino mleko vsebuje popolnoma drugačne beljakovine in maščobe kot vsa umetna prilagojena mleka. Kljub temu, da ima dojenček vidne mišelinke na trebuščku in udih, je značilno, da dojeni otroci le te večinoma zelo hitro izgubijo takoj, ko postanejo bolj mobilni, ko se začnejo plaziti ali ko shodijo.

4. Znanstvene raziskave so dokazale, da imajo dojeni otroci kasneje mnogo manj težav z bolezensko debelostjo, prehranskimi motnjami, alegijami, povišanim holesterolom in manj diabetesa.

5. Seveda obstajajo tudi izjeme, to pa gre predvsem predpisovati hormonu “debelosti” in naši presnovi. Nekateri prisegajo tudi na genetiko, vendar bi sama tukaj bolj poudarila, da so zelo pomemben faktor družinske prehranjevalne navade. Predebela mama, ki sama ne je zdravo, verjetno ne kuha posebej za svojega otroka, da bo jedel zdravo. Kaj več o tem vam lahko bolje razloži kakšen zdravnik specialist, ki se s tem poklicno ukvarja. Tudi odrasli ljudje smo v vseh velikostih in širinah, mar ne?

Kako torej ponoči? Ali še vedno mislite, da je za preveliko telesno težo krivo le dojenje? Glede na to, da predvidevate, da se deklica ponoči carta in stiska k vam, ji lahko ponudite svoje naročje in cartanje, a brez dojk. Ponudite ji vodo za pitje (če je žejna). Desetmesečnemu dojenčku je težko dopovedati, da naj se ne doji, če vonja mleko in mamico in je v njenem naročju, takrat se najbolje obnese metoda “Očka na pomoč!”

Draga Karmen!

Naša punčka je stara pet mesecev in še vedno jo samo dojim. V zadnjem mesecu so se ji na koži pojavili manjši lišaji oz. njena koža je na predelih okrog komolcev in kolen izredno suha. Po kopanju je stanje še slabše, saj postane koža rdeča. Pediatrinja je rekla, da gre pri njej verjetno za znake možnih alergij. Svetovala mi je naj z dodajanjem začnem šele z dopolnjenim šestim mesecem. Strinjam se z njo in se popolnoma zavedam vseh prednosti dojenja, pa vendar me zanima naslednje: Pri petih mesecih ima deklica 5750 g in je dolga 62 cm. Čez dan se doji na dve uri (ali celo na manj ). Do pred enim mesecem je ponoči jedla največ dvakrat, zadnji mesec pa se število podojev nenehno zvišuje, tako da ponoči je na uro in pol. Poleg tega, da sem že zelo utrujena od nenehnega vstajanja me zanima ali je možno da se punčka mojega mleka ne naje dovolj (glede na njeno težo je pod povprečjem)? govorila sem tudi s patronažno, ki pravi naj vseeno v prehrano začnem dodajati sadje, zvečer pa naj ji dam mlečno mešanico. Prebrala sem že ogromno literature v katerih so nesmisli; kot je na primer ta da bi moral otrok pri petih mesecih imeti pet obrokov na dan in prespati celo noč. Kaj meniš ti?

Draga Manca,
glede alergij je vsekakor res najbolje, kakor vam je svetovala pediatrinja.

Veliko mamic v tem obdobju opaža, da se dojenčki začnejo ponoči zbujati. To je popolnoma normalno. Žal pa veliko mamic tudi opazi, da kljub temu, da so otroku ponudile gosto, nasitno večerjo – še vedno ne spijo. In ko naš dojenček ni več zadovoljen ali ko spremeni ritem, skrbne mamice najprej pomislimo na to, da je naš dojenček morda lačen.

Res zelo zelo redki so dojenčki, ki zaradi goste hrane prespijo celo noč. Veliko dojenčkov, ki je prve mesece “pridno” prespančkalo se začne prebujati ponoči. A iz drugih, različnih razlogov… od zobkov in zobenja, prehoda na gosto hrano (ja tudi to je lahko vzrok) do podoživljanja dnevnega dogajanja v spanju… Včasih kljub vsemu razlogov za nočno prebujanje ne moremo ugotoviti, otroci so zdravi, siti, previti, zvečer pojedli celo skledo kosmičev, so v našem naročju – a glej ga zlomka – še vedno jokajo. Ali imate v spalnici toplo, je dojenček preveč oblečen ali pokrit in je potem tudi mogoče da je dojenčku prevroče ali da je le žejen?

Znanstvene raziskave (in številne izkušnje drugih mamic) so pokazale, da tudi če so otroci zvečer dobili dodaten obrok ali celo že gosto hrano – še vedno niso spali. Ponoči se zbujajo tudi otroci, ki so zalivani. Ta povezava torej nikoli ni bila dokazana. Vedite, da ima dojenček zelo majhen želodček in se doji pogosto, ker je materino mleko lahko prebavljivo. In prav je tako, saj se s tem prepreči mnogo nevarnih črevesnih okužb in obolenj pri dojenčku. Mati narava je sama poskrbela za to. Obstajajo dojeni otroci, ki prespijo daljše intervale in obstajajo dojeni otroci, ki ne spijo. In kdo pravi, da se otroci ponoči prebujajo le zaradi LAKOTE?

Manca, predlagam vam, da berete drugačne knjige. Začnite kar s knjigo Ksenije Šoster Olmer “Dojenje in materinstvo iz srca”. To je trenutno edina knjiga v slovenščini, ki vam jo lahko priporočim.

Lep pozdrav!

Prebrala sem Knjigo, ki jo svetujete in res je čudovita. Pomaga, vendar… tudi jaz si želim samo še spati.
Moj mali ima 6 mesecev in pol in včeraj sem pričela z uvajanjem hrane. Bil je tako smešen, ko se je že po dveh žličkah začel zmrdovati. Bova že.
prebrala sem vse vaše odgovore in vem, da potrebujem samo potrpljenje in se bodo noči spremenile, a v tem trenutku mi je lažje že samo, če lahko “pojamram” – čez dan se hraniva na dve do tri ure, ponoci se crkljava vsako uro. Običajno ravno zaspim, pa se že ponovno zbudi. Včasih ga zato pustim spati ob meni, vendar ni nič drugače, pomaga le toliko, da mi ga ni treba dvigovati iz posteljice, vendar sem potem še bolj neprespana, saj nenenhno poslušam, kdaj bo zavzdihnil , pa obrniti se ne upam in mi potem zmeraj otrpne ali roka ali noga… VEM DA BO MINILO, samo ne vem kdaj.

Tako, to je bilo moje tarnanje. Počutim se bolje, zdaj grem pa spat.Lahko noč!

Darja LG