Najdi forum

Naslovnica Forum Zdravje Ginekologija Nosečnost in obporodno obdobje preprečitev neuspešnega dojenja

preprečitev neuspešnega dojenja

Draga KarmenM!

Pri prvorojenki sem imela sprožen porod. Tokom poroda sem dobivala ogromno protibolečinskim inekcij in sem ga dobesedno prespala. Dete je bilo po porodu tudi omamljeno in je spalo celih 16 ur skupaj. Sicer sem jo takoj po porodu nekajkrat pristavila k prsim, a dojila se ni. Pri porodu ej bila deklica kar lahka (2.600 g). Sama sem mleko dobila šele 2 dni po porodu ob pomoči Syntocinona in Tametila. Potem je lilo v potokih…
Deklica pa se ni hotela dojiti, saj so ji 2. dan veselo dali v porodnišnici stekelničko.
Tudi s tvojo pomočjo smo preizkusili resnično VSE, da bi se malčica dojila, ampak te izkušnje žal nisem doživela. Poizkušali smo več kot 2 meseca in an koncu sem bila res na koncu z živci po večkrat dnevnih zavrnitvah malčice po dojenju.
Sedaj pričakujem drugega otroka in nekako imam kar nekaj “strahov”, oz. dvomov – Kaj če spet ne bo nič z dojenjem?

Prebrala sem kar nekaj literature, kaj bi lahko šlo narobe in kaj narediti, če se otrok noče dojiti, ampak pri nas žal ni bilo “zdravila”…

Kaj storiti, da v drugo ne bo tako?

Vnaprej se ti zahvaljujem za tvoj odgovor in lepo pozdravljam!

Nika

Draga Nika,
zelo sem vesela dobre novice o vaši nosečnosti. Na vašem mestu bi vaše vprašanje “preprečitev neuspešnega dojenja” že kar takoj obrnila v bolj pozitivno smer, npr. “uspešneje drugič?”, saj je zelo pomemben pozitiven odnos, s katerim se lotevamo nečesa, kajne?

Nekaj odgovorov, zakaj so bile prvič težave, ste si podali že sami. Eden od bistvenih faktorjev je bil zagotovo način vašega poroda. Dejstvo je, da sredstva proti bolečinam med porodom prehajajo preko posteljice k otroku in po porodu, preko materinega mleka. Zato sedmi koncept filozofije LLLI pravi: Dejavno sodelovanje matere pri porodu pripomore k uspešnemu vzpostavljanju dojenja in dobremu začetku le-tega.

Kaj pomeni dejavno sodelovanje matere pri porodu? Za različne ljudi seveda zelo različno. Za nekatere pomeni dejavno sodelovanje že to, da preberejo kakšno knjigo, nekateri pridno obiskujejo šolo za starše in med porodom povsem sodelujejo z zdravstvenim osebjem, pravilno dihajo… Za druge pomeni dejavno sodelovanje to, da preberejo veliko knjig, veliko informacij na internetu, obiskujejo razne tečaje priprave na porod… in si tako ustvarijo določeno predstavo in željo o tem, kako naj bi potekal njihov porod, tretji spet kaj drugega ali nekaj vmes. Redke so ženske, ki se vsaj v mislih med nosečnostjo ne bi posebej ukvarjale tudi s porodom. V ušesih nam odmevajo zgodbice naših babic, mam, sosed, sorodnic. Ponavadi slišimo tiste hudo zabavne, o zelo kratkih in lahkih porodih ali pa drugo skrajnost – tiste najhujše, grozne, strašljive. V vsaki ženski pred porodom obstaja kanček strahu; kaj če bo kaj narobe. Dejstvo je, da poteka poroda ne moremo povsem vnaprej načrtovati, mati narava se včasih vede po svoje in temu se je treba najbolje prilagoditi. Toplo vam priporočam, da sis estavite svoj porodni načrt, del njega pa naj bo tudi svobodna izbira sredstev proti bolečinam, oziroma kakor bo nujno medicinsko potrebno. Za dobro vzpostavitev dojenja je pomembno tudi čimprejšnje dojenje, takoj po porodu in pogosto, neomejeno dojenje v prvih dneh po porodu. In če je otrok polovico tega poembnega časa prespal, je logično, da si imela težave. In kasneje še težave z alergijo pri deklici, če se prav spomnim?

V lanskoletnem sporočilu za javnost ob tednu dojenja, je bilo tudi zapisano:
Dojenje bo uspešno, kadar:
– so matere zdrave, imajo dobro in polnovredno prehrano, dostop do dobre zdravstvene oskrbe med nosečnostjo in po njej;
– so dobro poučene o prednostih dojenja za dobro zdravje njihovih otrok in njih samih, vštevši pomen izključnega polnega dojenja prvih 6 mesecev otrokove starosti ter primerno in postopno uvajanje goste hrane pozneje;
– imajo matere možnosti soodločanja pri porodu in porod poteka v okolici, ki jo podpira, in s čim manj posegi, razen če to ni medicinsko nujno potrebno;
– jo okolica po porodu podpira in spodbuja k dojenju na primeren način;
– imajo možnost, da same odločajo o razmiku med porodi in načrtovanju družine;
– so dobro obveščene o zavajajočih tržnih prijemih industrije otroške hrane in drugih izdelkov.

Nika, toplo ti priporočam tudi obisk katerega od srečanj LLLI in čimveč pogovorov o dojenju ter takšnih razmišljanj.

Nekaj povezav:

Prijazen pozdrav! Karmen Mlinar, svetovalka za dojenje pri La Leche League International <http://www.dojenje.net>

Draga Karmen!

Me veseli, da si me “prepoznala” in se me spomnila… Ja, sama sem tista, katere malcica je kasneje dobila alergijo na mleko… V bistvu ima nedokazano alergijo na mleko (tudi kakršnokoli adaptirano mleko je kasneje zavracala…)
Saj sama gledam nekako bolj optimisticno na prihod 2. malega clana nase druzinice in se nekako tolazim, da 2 x se mi pa to res ne more zgoditi!!!

Upam, da se res ne bo. Pred porodom se se javim na LLL sestanku!

Hvala za nasvet in tvoj trud!

Lep pozdravcek,

Nika

New Report

Close