Draga Karmen !

Doma imam 14 dni starega fanta. Porodno težo je imel 4330 g in bil dolg 56 cm. Rodil se je 8 dni čez rok.
Moram priznati, da imava velike težave pri dojenju. Pri podiranju kupčka veliko poliva in potem spet zahteva dojko, pa spet poliva, pa malo zadrema na dojki, ko ga odstavim, pa se zbudi in hoče še sesati. Tako en podoj z vmesnimi prekinitvami traja tudi do dve uri ali celo več, kar je zelo naporno, še posebej ponoči, ko mi oči kar lezejo skupaj, v ležečem položaju pa ga ravno zaradi pogostega polivanja ne smem dojiti.
Ko zaspi in ga položim v posteljico, včasih ponovno polije in gremo spet znova…
Včeraj zvečer sem bila že resnično obupana, saj mi je izpraznil obe dojki, (ki nista bili ravno zelo polni, saj je od prejšnjega podoja minila le dobra ura), vmes je zelo veliko polival in naglas jokal in spet zahteval dojko. Poskusila sem si ju stiskati, pa ni pritekla niti kapljica več, tako da sem mu vsa nesrečna šla pripravit malo dodatka (Aptamil) in mi ga je popil 40 ml!
Potem se je nekoliko umiril.
Najini podoji se vrstijo popolnoma brez reda, v zelo različnih časovnih razmakih in trajajo različno dolgo.
Že v porodnišnici so opazili, da na začetku dojenja izredno hlasta in zato popije toliko zraka. Ko se pa nasiti tista huda lakota, napol dremlje med sesanjem. Zato se potem zelo dolgo in počasi dojiva. Najhuje mi je, ko mu moram potem, ko je že ves zaspan in izpusti bradavico, podreti kupček in ga s tem zbudim. Tako dolgi podoji me zelo izčrpavajo in nikakor se ne morem spočiti.
Opazila sem tudi, da je med podiranjem kupčka (dam si ga na ramo) zelo nemiren, z rokami se na vso moč opre ob moje rame in se dvigne, močno maha z glavico, da jo komaj držim, tudi z nogami se vzpenja po meni. Ali je to zato, ker ga tako tišči popiti zrak? Ali mu morda položaj ne ustreza? Ko podre kupček, ni nič kaj bolj miren in močno obrača glavo z široko odprtimi usti, išče dojko.
V porodnišnici so mi rekli, naj ga po nekaj minutah sesanja prekinem in podrem kupček ali dva, predno ga spet pristavim, da bi imel malo manj zraka v želodčku.Vendar tudi to ne prepreči polivanja.
Glede na to, da je plenička ob vsakem previjanju mokra, kaka pa tudi redno, sklepam, da ima dovolj hrane. Ob odpustu je imel težo 4160 g, čez 3 dni pa 4380 g (to sredo), mislim, da lepo napreduje na teži.

Povem naj še, da mu podnevi velikokrat ne uspe zaspati, po podoju ga črviči in joka, nikakor ga ne morem potolažiti drugače kot z dojko in tako sva spet non stop na dojki…
Ali ni to narobe, da tako majhen otrok včasih bedi tudi po 6-7 ur skupaj, vmes se nekajkrat dojiva, potem pa spi po 5 ur, da ga moram že zbuditi, da ne bi bil predolgo brez hrane. In ker je tako naspan, potem spet noče zaspati, kar naprej ga nekaj črviči (kremži se, stiska pesti, krčevito steguje nogice…) Kako naj mu pomagam ? Ali mu smem dati kakšne kapljice, ki jih ponujajo v lekarnah? Poskusila sem že z bebe čajem, pa ga je takoj polil, najbrž je bil še preveč sit. Pa tudi kolca pogosto, včasih zelo močno. Poskusila sem z žličko prekuhane vode, pa jo včasih kar izpljune, ko jo popije, pa tudi ne pomaga.
Tudi ko zaspi, pa ima zelo nemiren spanec, vsake 5 – 10 minut se zdrzne, zastoka in spusti nek zvok, kot da bi podiral majhne kupčke. In to traja celi dve uri, ko spi, kljub temu, da se res trudim podreti kupček, predno ga dam spat. Včasih pa se zbudi že po nekaj minutah in joka, najbrž ga črviči ? Dojko mu resnično ponudim vsakič, ko jo zahteva, saj ga nočem za nič prikrajšati, vendar si žal včasih, ko ga zvija, pomagamo tudi z dudo, da ga malo zamotimo (od Nuk-a, z lateks cucljem). Vendar je včasih tudi noče sprejeti oziroma jo izpljune.
Aja, pa še to : med dojenjem se včasih zdrzne in vrže glavo nazaj, pri čemer mi močno potegne za bradavico, kar je zelo boleče. Kaj bi to pomenilo ?
Saj vem, da sva šele na začetku in da naj bi se sčasoma vse uredilo, ampak trenutno je vse skupaj tako naporno, da si ne znam pomagati. Zvok njegovega joka je, kot, da bi mi zaril nož v srce in zelo se sekiram, kadar ne vem, kaj mu je in mu ne znam pomagati…Najhuje mi je, ker pogosto sploh ne vem, kaj mu je in kaj naj storim in to me spravlja v obup.
Draga Karmen, vem, da sem vas kar zasula z vprašanji in težavami, ampak res ne vem, kako naprej. Opravičujem se, ker je pismo morda nekoliko zmedeno, ampak tako sem izčrpana, da včasih sploh ne morem zbrano misliti.
Sicer sta mi mož in tašča v veliko pomoč, prevzela sta vse gospodinjstvo, jaz pa sem še kar pod stresom. Včasih bi najraje kam odšla in pustila ,da drugi skrbijo zanj nekaj časa, potem pa imam slabo vest zaradi takih misli. Poskušam počivati, kadar on spi podnevi, ampak kot sem povedala, je to zelo redko in še med spanjem je nemiren, da kar naprej kontroliram, če je vse v redu.
Ali delam jaz kakšno napako?
Prosim, če mi skušate odgovoriti na vsa vprašanja, da se vsaj malo pomirim.

Najlepša hvala,
Teja

P.S. Ali mogoče obstoja kakšna svetovalka ali babica, ki bi bila pripravljena za plačilo priti na dom in z nami preživeti več ur, da bi opazovala našega malega dalj časa in potem svetovala, kaj storiti v dani situaciji ? Večkrat na dan si namreč ne znam pomagati in bi mi zelo prav prišla strokovna pomoč take sorte, da bi bila vsaj malo manj nesigurna.

Draga Teja!

Vzrok polivanju je lahko navadno podiranje kupčka, lahko pa gre tudi za kakšne bolj resne težave (GER – gastroezofagealni refluks). Pravite, da otrok veliko poliva in bruha. Vsekakor opozorite otrokovega pediatra! Te stvari mora presojati zdravnik.

Če ima vaš sinček GER, mora otroka pregledati zdravnik in določiti nadaljnje preiskave ali terapije. Najpogostejši simptomi GER so polivanje in bruhanje takoj po hranjenju, nočno zbujanje v bolečinah, jokanje in kolike preko dneva, pogosto kašljanje in prehlad, dojenček je vidno vznemirjen in ima težave pri hranjenju, podiranju kupčkov, itd. Pri GER se otroku želodčna vsebina dviguje nazaj v požiralnik, podobno kot pravimo, da nas odrasle »peče zgaga«.

Skoraj polovica otrok ima nižje stopnje refluksa in večina ne potrebuje terapij ali zdravljenja. Polivanje pri večini dojenčkov postopoma mine ob uvedbi goste hrane, nekateri z resnim GER pa lahko težavo vlečejo še kar v kasnejša leta. Pomembno je, da jih spremlja zdravnik.

Še nekaj domačih nasvetov, kako lahko pomagamo dojenčku z GER:
– dojenček naj bo v pokončnem položaju vsaj še 30 minut po hranjenju
– dojenček naj se doji pogosteje in naj poje manjše količine
– po vsakem podoju poskrbite, da bo podrl kupček
– pazite, da plenička ni preveč zategnjena
– ne dodajajte čaja
– ležišče, na katerem leži otrok naj ima privzdignjeno vzglavje (do 30°)
– dojenčka čimveč nosite v naročju ali slingu, tako da bo kar najmanj jokal. Kadar dojenčki jokajo, je refluks še bolj izrazit. Če nosite dojenčka v slingu – zibanje in dotikanje z materjo pripomore k pospeševanju prebave (kot neke vrste masaža)
– dobra novica je, da večina otrok preraste GER nekje med sedmim in osmim mesecem, verjetno tudi zato, ker so takrat večji del dneva v bolj pokončnem položaju in naravna sila gravitacije zadržuje hrano na dnu želodčka.
– za otroke z GERom priporočajo, da jih polagate spat delno na levi bok in trebušček (prej se posvetujte z zdravnikom!)
– zelo pazite, da se bo dojil v pravilnem položaju in čimbolj pokonci. Med podoji sproti podirajte kupček
– za podiranje kupčka dojenčka dvignite zelo nežno in počasi, ne sunkovito!

Zaletavčki pri dojenju zelo hitijo, hlastno požirajo da se jim pogosto zaleti in pri tem požrejo tudi precej zraka. Včasih tudi izgubijo bradavico, kar jih neznansko razjezi in začnejo protestirati, nato pa jih je težko pomiriti in nadaljevati. Če opazite, da se mu pogosteje zaleti takrat, ko se sprosti vaš izcejalni refleks, se nagnite nazaj, da sila gravitacije deluje proti toku mleka.

Kadar otrok med dojenjem požira preveč zraka ali celo zelo glasno, hlastavo molze dojko, je več možnosti:
1. Skupaj s pediatrom preverite kožico pod otrokovim jezičkom. Kadar je kožica pod jezičkom prekratka, lahko nepravilen položaj jezička pri dojenju povzroča težave, ki ste jih opisala. Pomaga pristavljanje, kjer je otrok v kar najbolj pokončnem položaju. Mati sedi, otroka posadi v svoje naročje kot v sedlo, okobal in ga z obema rokama drži pokonci. V takem položaju na jeziček pritiska teža dojke, kar olajša dojenje. Tak položaj je precej naporen, zato ko vas začnejo boleti roke otroka nežno prestavite v svoj normalen položaj za dojenje in nato čez čas poskusite ponovno. V takem položaju pogosto zaradi močnega sesanja prekratka kožica pod jezičkom poči, lahko tudi zakrvavi ampak ni nič hudega. Po tem težav z dojenjem ne bo več, ker bo otrokov jeziček bolj gibljiv (preverjeno – pri moji srednji hčerki).
2. Nepravilen položaj pri dojenju. Preverite položaj pri prsih in celoten položaj pri dojenju. Otroka položite tako, da bosta imela vidva oba trebuh na trebuh, glavica naj bo višje od ritke in otrok naj bo v dojko dobesedno zarit. Nosek bo sam odmaknil, če ne bo mogel dihati. Pazite tudi, da otrok nima obrnjene glavice. Storite naslednje: pogoltnite slino, ko imate glavo normalno, naravnost. Gre lepo. Sedaj pa obrnite glavo levo ali desno in poskusite pogoltniti slino. Gre a zelo težko, prav zato otroci težko požirajo in se utrudijo in zaspijo med dojenjem, ker se morajo s požiranjem zelo namučiti. Poskusite. Pravilen položaj hranjenja vam lahko v živo, skupaj z vašim dojenčkom, zelo lepo demonstrira tudi katera od svetovalk za dojenje na naših rednih mesečnih srečanjih LLLI v LJ, MB in Škofji Loki in podporni skupini za dojenje v CE.
3. Preverite, da otrok nima slučajno zamašenega noska. Če je temu tako, nosek pred podojem očistite s sprejem z fiziološko raztopino.
4. Otrok se šele uči dojenja. Nekateri znajo to že takoj, prav profesionalno, po porodu, nekateri se tega učijo mesece. Pomembno je, da poskrbite za prijazno, umirjeno okolje, dojenje naj bo prijetno opravilo in počitek za mamico (če se uspeta dojiti leže).
5. Prepolne dojke? Iztisnite le toliko mleka, da se bradavica zmehča in da je tudi vam v olajšanje. Če boste dojili pogosto in na otrokovo željo, se bodo dojke zelo hitro omehčale in težav ne bo več. otroku alhko pomagate pri pristavitvi tudi s t.i. sendvič prijemom.
5. Drugi zdravstveni vzroki (mehurčkasta nebnica, kakšne druge zdravstvene težave,…).

Neredno dojenje je normalno. Prav je, da otroka dojite na njegovo željo in potrebo. Če je otrok zdrav, lepo napreduje pri teži, rasti in razvoju, potem le brez skrbi! Le nekaj časa potrebujeta, da se navadita drug na drugega.

Kolike? Morda. Prosim, preberite tukaj, našli boste kar nekaj odgovorov:

Svetovalka za dojenje na dom? Načeloma ne, ker delamo prostovoljno in brezplačno in ne bi uspele ne časovno, ne finančno. Mamam svetujemo brezplačno po telefonu in internetu ter se srečujemo na rednih mesečnih srečanjih. Zato vas povabimo na naša redna mesečna srečanja, da se lahko pogovorimo in vidimo in popravljamo vaše dojenje tudi v praksi.

Sicer so v Sloveniji tudi tri profesionalne laktacijske konzultantke, pokličite
Špelco Morojna, na 02/2512421 in se lahko dogovorite za svetovanje.

Teja,
brez dvoma – jaz sem vaša sorodna duša. Predstavljajte si svojega fantka in temu dodajte še to, da odklanja vsakršno stekleničko in vsakršno dudo, in dobite mojega prvorojenca. Jaz sem bila prav tako vsaj prve 4 mesece pod stresom, kar naprej na trnih, ko je zajokal sem poskočila, ker nikoli nisem bila prepričana, ali ga bom znala “opedenat” ali ne. Polival je toliko, da sva prve msece uporabljala ta velike slinčke, vsak dan z mlekom povsem namočila vsaj 4 plenice, preoblačila se najmanj dva do trikrat na dan, da ne govorim o brisanju lužic po tleh, po kavču ipd. Mislim, da je imel lažjo obliko GER. Če smo ga pustili v postelji brez kupčka, je šlo najkasneje čez 5 minut vse po rjuhi. Potem smo preoblačili še posteljo. Polivanje se je umirili enkrat po 5 ali 6. mesecu. Je še bruhnil. Še danes, ko je star že skoraj 4 leta, je malo nagnjen k temu, če recimo poje samo eno žličko preveč.

Šele ko sem brala vaše pismo sem se spet v živo spomnila, kako težko je bilo. Tudi meni sta ogromno pomagala mož in tašča, pa tudi mama, teta, babica in še kdo, pa sem bila vseeno čisto iz sebe, ker nisem in nisem zlezla na zeleno vejo. Bil je zelo živ otrok, maksimalno je spal 10 ur na dan, zbujal se je tudi ob petih in čul do 11h, pet ali šest ur skupaj torej sploh ni bil problem. Spal je ene parkrat po 10 minut. Pol ure skupaj pa izključno na moji rami, po tem, ko je podobno kot vaš spravil iz sebe nekaj “divjih” kupčkov zraka.

Natančno vem, kaj dajete skozi. Čeprav sem morda zdaj že malo pozabila, ko imem drugorojenca, ki je mirnejši, ne poliva, več spi, čeprav ponoči prav tako ne.

Mislim, da se morate o polivanju posvetovati s pediatrom, toda kot rečeno, ponavadi mine že sredi prvega leta. Drugo pa: kaj naj vam rečem, veliko potrpljenja imejte z njim. Veliko ga crkljajte in če ste na trdnih, naj ga mirijo še drugi. Večkrat si vzemite kake pol ure in skočite pod vroč tuš. To pomaga.
Mojca

Pridružujem se klubu polivančkov, kjer je dete nonstop na rokah, da gre vsaj malo zraka ven poleg mlekca, in kjer peremo po dvakrat na dan, in to plenice in mamine in atijeve majce. In rjuhe. In hlače. In … Tolažba- dete zraste in polivanje se popravi. Pri nas je trajalo štiri mesece, zdaj pa poliva v glavnem samo še kake pol ure po obroku, pa še to le, če je bilo preveč mleka (ko npr. predolgo spi) ali pa včasih brez očitnega razloga. Pri nas smo se že davno nehali okrog tega sekirat, smo pač na rokah in pokonci, prva dva meseca je bilo pa res hudo. Je moral ati popolnoma prevzeti skrb za gospodinjstvo, ker je bila dojenčica ali priklopljena ali na rokah za podiranje kupčka. Tudi z uspavanjem so bili in so še včasih problemi, ker smo jo komaj uspavali, ko se je že prebudila, krilila z ročicami, izbuljila očke – in smo spet hiteli podirati kupčka. In spet uspavali, ponavadi z dojko. Pa spet kupček …
Ja, mine. In kmalu zrastejo naši srčki, da se komaj spomnimo na take težave. Obilo potrpljenja želim!!! Aja, še tole: vem, da se vam trga srce ob tem, ko ne veste, zakaj otrok joče. Sčasoma boste dobili več samozavesti, ker boste vedeli, kaj otročičku manjka. In jok ne bo več tako neobvladljiv, vi pa ne tako občutljivi nanj. Po mojem tudi hormoni naredijo svoje, da mame kar planemo, ko zaslišimo jok, atiji pa reagirajo razumsko. Enostavno moramo vzeti otroka v roke in ga tolažiti, jaz sem vsa nesrečna, če jo takrat vzame ati … 🙂
LP,
M.