moja izkušnja
Za vse tiste mamcie,ki bi rade dojile,pa dojenje ne steče kot bi moralo….
Rodila sem s CR in imela že v začetku težave z mlekom.Ga ni in ni bilo,tako da so mi v porodnišnici dali Tametil tabletke za spodbujanje nastanka mleka.Naval mleka je potem bil in to tak,da je bilo spet vse narobe.Dobila sem Syntocinon sprej in ker mleko še ni hotelo teči,potem še injekcijo.Nekako je uspelo in z Zalo sva šli domov.Je pa že ob rojstvu tehtala 4180g in so ji v porodnišnici dodajali,ker je bilo pri meni premalo.Celo nosečnost sem razmišljala samo o tem kako bo lepo dojiti,da bova to počeli poleti na vrtu,pa potem ko bo hladneje doma na toplem,v mehkem naslonjaču.Po prihodu domov pa vse narobe.Vse je bilo drugače,jaz živčna,bradavice so me tako bolele da sem jokala pri vsakem dojenju,Zala je pa hotla non stop vlečt. Vsakih 20 minut jok in na dojko.Od tistega uživanja pri dojenju ni bilo nič.Potem je prišla patronažna in našo punčko stehtala.Šok!Teža je začela padat.Ne sicer drastično,ampak ni napredovala.Predstavljajte si kako sem se počutila.Zdelo se mi je da se ves čas dojiva,potem pa ugotovim,da sploh ne napreduje.Pa smo začeli dodajat Aptamil.Počutila sem se grozno,ker sem si res želela dojiti.Potem sem poklicala svetovalko za dojenje,ki me je malo pomirila.Menda nekaj časa traja,da se vzpostavi ponudba-povpraševanje.Ok.Pa sem še naprej vztrajala.Kupila sem si mazilo Multi Mam Lanolin za bradavice in stanje se je močno izboljšalo.Najprej sem Zalo dojila,potem pa ji je očka dal še flaško,jaz pa sem mleko še iztisnila. Izgledalo je,da bo tako šlo naprej.Pa nov šok.Zala je začela zavračat flaško.Dojili sva se že zelo lepo in jaz sem imela vedno občutek,da mi izprazni obe dojki.Mogoče pa ne rabi več dodatka!Kakšno veselje.Spet semZala ne napreduje dovolj.Pa se je spet vse sesulo.Naredila sem vse kar je bilo mogoče.Kaj delam narobe?Dodatno sem si mleko še iztiskala,a količina se ni povečala.Mala je imela hudo sesalno zmedo. Potem sem se odločila,da ima vse svoje meje in jo začela počasi odstavljat. Prešla sem na pet obrokov Aptamila,dojenje pa ohranila za zvečer in zjutraj.Je pa to bolj crkljanje in ne toliko hranjenje.Zdaj lahko rečem,da sva obe zadovoljni.Mala,ker dobi dovolj kvalitetnega mleka in se vsako jutro še vedno pocrklja pri prsih in pa jaz,ker vem da ima dovolj,še vedno pa dobi nekaj mojega mleka.
Lahko rečem,da je bila to zelo dobra izkušnja in mislim,da mi bo pomagala pri drugem otroku,ki ga bom seveda zopet poskušala polno dojiti. Vem,kje so bile napake,ki jih bom naslednjič prej popravljala. Mi je pa še vedno hudo,ko pomislim,kako bi bilo,če bi lahko polno dojila tudi našo Zalo.Mislim,da je bilo pri odstavljanju meni veliko bolj hudo kot njej.Otroček je zadovoljen če ima mamico ob sebi,vse drugo pa ni tako pomembno.
Sama si še vedno očitam,da mogoče pa le nisem naredila vsega.Mogoče je še kaj,kar bi spodbudilo laktacijo.Seveda pa ima vse svoje meje in mislim,da je Zala sedaj veliko bolj zadovoljna,ko ima ob sebi zadovoljno mamico,ki se ne obremenjuje več s tem če Zala dovolj poje in če v redu napreduje.Res je občutek,ko se otroček prisesa na dojko nebeški in se ga ne da nadomestiti,lahko pa poiščeš vsaj približke in mislim,da nama zelo dobro uspeva.
Vsem mamicam,ki imajo podobne težave,pa sledeče:potrudite se kolikor se le da,vendar ne za vsako ceno.
Hoj!
Tako je Tinca, samo da je otrok sit in zdrav. Tudi meni je bilo hudo, ko sem ji morala dati prvo flaško Aptamila, ki ga je z veseljem spila. Vendar pa jaz za spremembo od tebe še vedno nisem sprejela dejstva, da smo kljub temu, da dojenčke ne moremo polno dojiti, dobre mame in tako še naprej vztrajam in vztrajam pri polnem dojenju, ker mi mala že lep čas zavrača pitje po flaški. Na zizi smo cel dan, razen ponoči, ko mi po novem spi tudi do 5 ur. Vsem mamicam želim zdrave otroke pa naj bodo dojeni ali hranjeni po flaški.
Lp, Bojana
Draga Tinca!
Tudi jaz sem šla “skozi vse primere v knjigi”, tako prijetne kot neprijetne. Od vnetih bradavic, preko navala mleka, do mastitisa, usihanja, zavračanja, pa Tametil, potem zavračanja, ker mleko ne navre takoj, pa Syntocinon, pa še in še.
Dete je staro 5 mesecev. Prve tri mesece je nadpovprečno napredoval, zdaj napreduje pod .povprečjem. Začela sem dodajati – rižek.
Poskusila sem prav vse: od pogostega pristavljanja – noče!!!, sintetičnih pripomočkov (tablete in sprej), črpanja, pitja hektolitov tekočine (7 litrov na dan – počutim se kot krava), gnezdenja – noče!!!, dojenja v ali tik pred spanjem, dojenja na željo, dojenje po urniku, dojenje iz ene dojke, dojenje iz obeh… pa ne gre in ne gre – enostavno ne morem povečati količine mleka. Dokler je dete napredovalo tako kot mora in še bolje, je še šlo. Stekleničko imam že kupljeno, Aptamil tudi. Pa se ne morem in ne morem odločiti. Dete je zadovoljno, ne joka, razen če je zaspan. Enostavno ne vem ali ima dovolj ali ne, ker je tako zadovoljno dete – že od rojstva. Prepričujem se, da mu bom dala Aptamil, ko bo po dojenju jokal, pa se bojim, da se je enostavno sprijaznil z manj hrane. Res ne vem, kaj naj še naredim…
Rada bi mu najboljše, pa več ne vem kaj to je – ali to, da se še naprej mučim kot žival (ja, vem, grdo se sliši – toda tako je) ali mu naj dam stekleničko, pa bom vsaj vedela, da je sit in bo imel zadovoljno mamico, pa malo manj “kvalitetno” mleko. Bojim se, da če mu dam stekleničko več ne bo hotel jesti pri meni – niti tisto malo. In če bo, kaj če mleko popolnoma usahne. In kaj če ne bo hotel jesti po steklenički? Vem – POSKUSI pa boš videla, kajne?
Saj, kaj pa čem???!!!
Veseli me, da si ti razčistila pri sebi. In ti čestitam za močno voljo. Jaz je očitno nimam, ker vse jemljem preveč osebno. Mogoče bo pa pri drugem bolje?
LP
D.
Me veseli,da je moja zgodbica doživela takšen odziv in da so še mamice s podobnimi težavami.Ja,sej ne vem,če sem se že čist sprijaznila.Še vedno me stisne pri srcu,ko vidim kakšno mamico dojit,al pa ko kje preberem kako je to enostavno.Vem da je,saj sem probala oboje.Sem pa prišla do tega,da je važno,da ima Zala pomirjeno in zadovoljno mamico.Mogoče bi lahko še vztrajala,pa bi Zala malo manj priraščala,ampak sem se pač odločila za to pot.Vem,da bo pri drugem drugače.Tebi pa lahko rečem samo to,da ti bo otroček povedal,kaj rabi.Samo opazuj ga.Če je po dojenju pomirjen,dovolj kaka in lula in se lepo redi (to bi ti morala Karmen pisat in ne jaz!!!),potem ne dodajaj.Ker otrok se hitro navadi na flaško.Zala se je sicer zelo rada dojila in se še,ampak to ni bilo pravo dojenje.Vlekla je samo toliko časa,ko je mleko samo teklo,saj je vedela,da bo dobila flaško.Jaz sem odnehala zato,ker je začela bruhat in je bila zaradi kombiniranja dojenja in hranjenja po flaški precej zmedena.Pa še priraščala ni dovolj,vsaj za moje pojme.Pri prvem otroku pa itak preveč kompliciraš in te vsaka takšna malenkost s tira vrže.Bi pa rekla,da vsaka mlečna žleza verjetno res ne more proizvesti zadostne količine mleka.Nekje mora biti meja.
Upam,da vama bo uspelo in da ne boš obupala.