pogostost
Lep pozdrav!
Naša pikica je sedaj stara že 3,5 mesecev, kako čas hitro teče. Se dojiva – kadar si želi in lepo napredujeva. Iz začetnih 3180g in 48,5 cm, na sedanjh 5890g in 60 cm. V tej vročini se včasih odžejamo še s domačim čajem (kamilica, kumina in janež). Razen da je zellllo radovedna in imamo zato težave s spanjem sem imela občutek, da nam gre vredu. V posvetovalnici pa me je sestra zmedla z izjavo: “uboga mamica”, ko sem povedala, da imamo 8-9 obrokov dnevno in da bi jih za svojo statrost morala imeti le 6-7.Zanima me vaše mnenje o tem. Ali naj nadaljujeva s tem in bo že sama zmanjšala število obrokov ko ji bo ali pa naj kako ukrepam (in kako)? Trudim se delati tako kot se mi zdi, da je za otroka najboljše in kot otrok “narekuje”, a včasih je nam novo pečenim staršem težko mimo vseh “nasvetov”, ki jih slišimo od strokovnih in lajičnih ljudi. Hvala za odgovor
Tinica
Draga Tinica,
gledanje na stvar, kot je dojenje je vedno možno iz večih zornih kotov. Ženska, ki ni dojila ali ki je imela pri dojenju hude težave, lahko morda gleda na pogostost dojenja kot na “težavo”. Menim, da pripomba medicinske sestre ni bila umestna in lahko le predstavlja njeno nevednost ali celo nenaklonjenost dojenju (tukaj mislim na konkretno osebo, ne na vso zdr. osebje na splošno, da ne bo pomote!). Ker je popolnoma normalno, da se dojeni otroci dojijo pogosto, saj dojenje ni namenjeno samo hranjenju. Človeku, ki tega ne ve ali tega ne razume, pa je to res lahko težko dopovedati… Če pa gledamo na dojenje izrecno z zrega kota hranjenja? Ali ni tudi tako, da odrasli ljudje jemo povprečno trikrat dnevno, nekateri pa desetkrat, nekateri pa le enkrat? Nekateri jemo več manjših obrokov in z manjšo količino hrane, nekateri jedo manj obrokov, a večje količine,…
Kaj, če bi mene vprašali, kolikokrat se je včeraj dojil moj skoraj dveletnik? Včeraj je bil eden tistih “tasitnih” dni, nisem štela, a zagotovo se je dojil več kot sedemkrat (podnevi in ponoči). Ha, po tabelah naj bi spadal k novorojenčkom? Ne, ne, ne.. dojil se je za tolažbo (ker ga je opraskal mucek, ko ga je nosil po hiši z glavo navzdol, dojil se je za pozornost, ker sem kuhala kosilo, ko je bil že strašno zaspan in utrujen, dojil se je za žejo, itd…). Pride pa kakšen dan, ko se doji samo dvakrat ali trikrat… Ker meni osebno število podojev ne predstavlja problem, me to pač ne moti. Če moti druge- se pa jaz ne sekiram, he, he…
Tinica, le delajte tako, kot se zdi prav vam in vaši družini. Nasvetov je res mnogo in si tudi nasprotujejo in z leti se doktrine tudi spreminjajo. Zdr. osebje, ki je bilo pred kratkim na ustreznem izobraževanju o dojenjuz vam bo tako povedalo drugače: da je pogosto dojenje pravilno. Hm, kaj je torej vredno več, kot dolgoletne izkušnje številnih mam?