Hospitalizacija-dojenje???
Pozdravljena!
Najprej – HVALA, KER SI!!
Nisem preverjala, če se je o tem že govorilo, ker sem še polna žalosti in hkrati jeze. Zato bom občutke izlila sem gor ( pa ne tebi na dušo- upam). Želim samo nasvet, pojasnilo -če je mogoče.
S sinkom, ki je ravno dopolnil leto, sva bila hospitalizirana zaradi visoke temperature, bruhanja in driske – možnost dehidracije. Tako so naju zadržali v MB kliničnem oddelku za pediatrijo. Takoj so nama povedali, da bo mojo prisotnost potrebno plačati. Pa saj plačilo sploh ni problem. Še vedno se dojiva – predvsem ponoči, spimo skupaj. Ob njegovi slabotnosti, pa je bila moja bližina sončku še toliko bolj potrebna. Težava je bila v tem, da nisem smela biti z njim skupaj v sobi – razen na stolu.
Še isti večer so ga priklopili na infuzijo. Sestre so seveda želele, da naj bo sine pri miru – le kako?! Sam v tisti železni postelji nikakor ni hotel biti. Tako sem ga vzela v naročje, sedla na leseni stol in prebedela skoraj v celoti že svojo drugo noč. V sobi sva bila sama, a postelje nisem dobila- pravila bolnišnice. Še nekaj me je zbodlo – na pravilniku, ki ga imajo obešenega na steni piše, da pri njih lahko prespi le osem mamic, torej za deveto ni več prostora – HALOOO! Kaj pa če tudi ta deveta doji?
Zdi se mi žalostno, da so ob delu, ki ga opravljajo – delo z ljudmi, z otroci – tako neprilagodljivi. Razumela bi, če bi oddelek in soba bila polno zasedena – Tako pa?
Zanima me, kakšne so v resnici moje pravice ob takšni situaciji in mnenje vas, ki se tako zavzemate za nas in nas bodrite pri dojenju. Hvala za vse prejšnje nasvete, saj bi najnino bivanje v bolnišnici trajalo dlje časa, če se ne bi dojila. To je bila edina hrana, ki jo je v tem času sprejemal in zato njegovi kilogramčki niso padali.
Če se je o tam že govorilo, se opravičujem
Hvala za Tvoj trud in lep dan še naprej
Simona
Draga simona!
Nisem Karmen, pa se bom vseeno oglasila.
Tudi sama sem pred 3 meseci bila z dvomesečnim sinkom v MB pediatrični bolnici zaradi bronhitisa. Preživljala sem podobno stisko kot ti (še sedaj mi v ušesih odmeva otroški jok). V treh nočeh, ki sva jih prebila tam, sem spala 2 uri. Ostali čas pa sem stala pri posteljici in nosila otroka. Mislila sem, da bom znorela in od utrujenosti zgubila mleko. Da nisem tri dni nič jedla in zelo malo pila verjetno ni treba povedati (hrana je bila namreč v sobi za matere, ki je skorajda nisem niti videla). Kar stresem se, ko se spomnim na nekatere sestre, ki so me kar naprej spraševale: A vi pa kar naprej dojite? Otroka je potebno tehtati pred in po vsakem dojenju.
Temu sem se uprla in enostavno nisem.Na srečo sva po treh dneh šla domov (bolj bolana kot sva prišla tja-z rota virusom).
Sedaj se pri našem sinku že tri mesece pojavlja kri v blatu in pediatrinja kar naprej vstraja, da bo potrebno v bolnico na preiskave. Mene pa je strah, strah,… vsega tistega, kar se dogaja tam. Svojega otroka ne moreš vzeti k sebi v posteljo (ker je tvoja postelja izven oddelka), sestra pride, ga vzame, odnese, vzame kri, se smeji, ko otrok tuli…
Da ne govorim o otročkih, ki so v bolnici sami. Para se mi srce, ko se spomnim nanje! Velikokrat se sprašujem ali res ne gre drugače??? Ne verjamem.
Pri meni je pa bilo obratno: sama sem bila hospitalizirana na porodno-ginekoloskem oddelku (ceprav samo za en dan), hcerka pa je bila stara 6,5 mesecev in se zmeraj polno dojena. Sploh ni bilo problema: ker sem jo dojila, so mi pripeljali njeno posteljico in jo dali ob mojo posteljo. To je bilo v Slovenj Gradcu.
Sploh pa si ne znam predstavljat, da tako tretirajo otroke in mamice, kot pisete. Groza!!!! Kaj ni to proti clovekovim pravicam? Jaz bi naredila tak cirkus, da bi bil joj. Ce pa ne bi pomagalo, bi se pa pozanimala po Sloveniji, ce je kje mozno sobivanje mamice in otroka v takih situacijah in se z otrokom odpeljala tja. Pa saj vendar ne zivimo v praveku!
Groza!!!
Meli
To sem v Mb doživela tudi jaz. Sprejeti smo bili zaradi suma na laktozno intoleranco. Sinek je bil takrat star 7 mesecev in dojen. Tudi meni so takoj razložili, da ne morem ostati v isti sobi ampak na drugi strani hodnika, kjer ga sploh ne slišiš kaj šele vidiš. Dali so nas v sobo z driskami in tako sva čez dva dni tudi midva dobila ROTAVIRUS – katastrofa. Moj hvala bogu ni pristal na infuziji, verjetno ravno zaradi dojenja, ker vsi ostali so bili. Nikoli ne bom pozabila vikenda, ko sta bili dežurni dve čarovnici. Ena hujša in nesramnejša kot druga. Moj malček se je v tej starosti ponavadi zbudil med 3 in 5 uro zjutraj, pa mislite, da me je zbudila, šele ko se je jokal kot nor sem ga sama slišala NA DRUG KONEC HODNIKA in priletela kot zmešana. In kaj mi je odgovorila, ko sem jo vprašala zakaj me ni zbudila: ja saj ne joče dolgo, nisem še utegnila!!! HALOOOO! Naslednjih noči nisem več prespala ampak presedela ob njem v njegovi sobi. V bolnici sva bila celih 8 dni! Katastrofa. Nikoli več. Zdaj je star že skoraj tri leta in vsakič, ko greva na testiranje zahtevam, da greva še isti dan domov. Tega nebi več preživela.
Glede krvi v blatu pa ti priporočam, da se obrneš na dr. Urlep-ovo. Je fenomenalna zdravnica. Pokliči jo kar v bolnico, mislim, da ima pogovorne ure v sredo po 15 uri. Povej ji svoje strahove, mogoče pa bosta hospitalizirana le za en dan!
Pozdrav,
Miša P.
Pozdravljena Miša P.!
Zelo sem vesela, da si se oglasila. Zdaj vsaj vem, da ne ‘kompliciram’ jaz, ampak je z MB pediatrijo nekaj narobe.
Tudi pri nas gre za sum alergije na kravje mleko in ne razumem zakaj tega ne morejo opraviti brez hospitalizacije. Če ti ni pretežko, te prosim, da mi napišeš kaj so z otrokom počeli tistih 8 dni v bolnici (v zvezi z alergijo).
Naš otrok bo kmalu star sedem mesecev in ima naslednje znake: kri v blatu, kolike, temence, nabiranje sluzi v nosu, spuščaj pod koleni, po začetku uvajanja sadja (jabolko, hruška, banana) je pa začel še bruhati. Ali je tudi vaš otrok imel podobne znake? Še vedno se večinoma samo dojiva, ker po bruhanju noče več nič na žlico.
Pa še nekaj. Ali se da v MB pediatriji dogovoriti, da otroka prinašaš samo na preiskave in greš potem domov (naša pediatrina pravi, da se to ne da)?
LP, Ivana