V naši vasi se je zgodil nenavaden dogodek. Imamo lep potoček, ki smo ga hoteli očistiti – v strugi in ob obrežju, to preko občine. Pa je prišel lastnik sosednje parcele, ki jo obiskuje le občasno, ne kosi in ne vzdržuje sadovnjaka. Lastnik je stara ženica-sorodnica, ki jo tudi izsiljuje. Ko se je v preteklem letu potok gradbeno uredil z zadrževalnikom, je sopodpisal, da noče nič za odškodnino in naj mu le zagotovijo prost dostop s služnostno potjo. Nad njegovo parcelo so še gozdne parcele in sadovnjaki, ki pa so zaraščeni tudi zaradi tega, ker ni pravega dostopa – morali bi preko te parcele. Zelo nesramno se je obnašal do delavcev – zahteval je tisto, kar ni njegovo – posekana drva iz potoka. Ker se niso odzvali, je naslednji dan zagradil ne le parcelo ampak pribrežni pas, potok in celo nasprotni brez potoka. Vaščani so zelo ogorčeni, saj se to v zgodovini vasi še ni zgodilo, pa verjetno tudi v Sloveniji ne. Obveščeni so vsi pristojni organi. Vendarle me zanima (sem predsednik vaške skupnosti in tudi neposredno prizadeta zaradi groženj), kako razumete tako situacijo. Kako bi vi reagirali na to situacijo (ali bi pustili tako stanje- kar se mi zdi nesprejemljivo) saj tudi poznam zakonodajo in se zavedam, da bo to potegnilo za seboj lahko celo verigo podobnih pojavov. Torej vzemimo si svoj košček potoka, poti, obale, vse v imenu privatne lastnine. Tabla – privat lastnina, vstop prepovedan – z narisano roko me skoraj spominja na fašistične čase (ki so teptali to zemljo). Je to nova Evropa?. Naj se temu smejem? Naj obesim nekaj nesramnih napisov na bodečo žico? Kot da bi bili naši potočni raki – kot naš zaščitni znak v lagerju in mi kot Ljubljana z bodečo žico. Privat lastnina – vzemimo si še konček sonca in dežja. Nisem več pametna, čeprav imam dovolj znanja in izkušenj pa tudi najstnica nisem več. Če ne najdete rešitve pa bi rada slišala vsaj vaš resen ali smešen komentar (morda kot namig za kakšen plakat – vsem v poduk. Lep pozdrav iz vasice obdane z bodečo žico.

Ce je njegovo je pac njegovo in lahko dela kar hoce v ameriki lahko tistega ki gre nepooblasceno cez tvojo zemljo ustlelis in to je cisto prav.

Zemljo ja, ampak da imaš lahko privaten potok v Sloveniji, pa še nisem slišala. Mislim, da to ni mogoče! Kaj pa so ukrenili pristojni organi – kdo sploh je pristojen??

Pristojni še niso ukrenili nič, so pa obveščeni, kot vem iz uradnih virov in iz zakona so vode še vedno javno dobro, prav tako obalni pas, ki se omogoča zaradi vzdrževanja struge in neškodljivega prehoda. Jaz to že dobro razumem, da je privat zemlja nedotakljiva, ampak če si pa prilastiš še potok ali pot ob tvoji parceli je pa to že druga muzika. Sicer ta gospod ne živi tukaj, je pa problem tudi v sami okolici, kjer komu paše delati intrigo, posebno če nimajo kaj početi. Hvala lepa za tako domovino in Evropo, če se ne bomo več smeli gibati po naravi in bo na vsakem koraku tabla privat lastnina. Ti zakoni, ki veljajo že iz časov Avstrije, ko je privat lastnina še nekaj več pomenila, so že takrat priznavali vode in druge naravne dobrine za skupno last, prav tako je najbrž v Ameriki. No vendarle upam, da bomo v kratkem izvedeli, kako se bo to reševalo. Ampak če le pomislite to logiko – ta potok mora financirati in vzdrževati država, ki ji tudi vi, dragi bralci plačujete iz svojega žepa. Potem, ko pa je potok strokovno urejen, pa si neki gospod v penziji dovoli, da ga prisvoji. Tako to izgleda.
Poleg tega so ti potoki res čisti in polni rakov ter zanimivi v vseh pogledih. Lahko bi se tu učili tudi učenci ali nabirali zdravje in moči drugi. Seveda ob primernem odnosu do privatne lastnine. Tako pa ne bo nič, do nadaljnega.
Tudi v drugih državah, kjer je privatna lastnina se takih stvari najbrž ne dopušča. Morda pa še nismo zreli za Evropo. No pa naj ima vsak svoj prav, pa lep pozdrav.

Se mi je zdelo, da to ne more biti. Saj zakone v Sloveniji nimamo slabe, problem je le, če lahko malo grdo rečem, da imamo grozljivo malo ljudi, ki bi imeli dovolj jajc, da bi se upali takim bedakom postaviti po robu. Mislim, da bo treba tu nekaj storiti, da ne bo vsak idiot lahko zagradil pol Save, tisti, ki bi morali ukrepati, se pa samo bojijo, da ne revček utrpel kakšne duševne travme, če bi mu to ograjo prepovedali…. Ko se bo našel kdo, ki bo znal usekati po mizi, ker mu bo mar kaj več od lastne riti, bo pa tudi situacija drugačna.
Ladeja, vse pohvale, da si se uprla. Take ljudi potrebujemo, potem bo pa tudi v Sloveniji lepše živeti!!!!

Hvala, tvoje besede so mi dale krila. Po dolgem času se mi je nasmehnila sreča. Saj ljudje okrog mene niso slabi, le razmišljajo po svoje, včasih so preveč pametni, drugič zmedeni. Imam to srečo ali smolo, da sem pravnik, pa vendar delamo čisto nekaj drugega – fizično. Res rada imam naravo, še posebej naš prelepi potok. Ne moreš si misliti, kako je kdaj človek razočaran, celo nad svojimi prvimi sosedi, ki ti zabodejo nož v hrbet, namesto, da bi stopili skupaj. Pred leti je nek vaški posebnež ob svoji parceli zajezil potok in izčrpal vso vodo, da je poginilo veliko rakov. Ko sem mu stopila na prste, me je pol vasi hvalilo, ker imam “jajca” drugi pa so bentili, ker sem si toliko upala. Pa vendarle si ni niti upal prisvojiti potoka.
Neko noč, ko me je pošteno grelo, sem si zaželela, da bi na bodeč drat navesila pamflete “npr.TUJEGA NOČEMO – SVOJEGA NE DAMO, POTOK JE NAŠ, RAKI V GETU, EVROPA ZDAJ. Kaj bi ti storila, razen uradne poti, da bi si olajšala dušo? Vidim, da dobro razmišljaš, s takimi ljudmi se res lahko iskreno pogovarjam. Se priporočam še za kakšno idejo, težko bom čakala na tvoj ali podoben odziv.

Čisto verjamem, mene bi tudi prijelo, da bi mu šla kaj napisat…Ampak morda bi prej poskusili obvestiti medije npr. Tednik, Preverjeno, Slovenske novice. Oni obožujejo stvari na temo “pristojni ne naredijo tistega, kar bi morali” :))). Morda bi pa to kaj zaleglo, če bi ga razkrinkali pred celo Slovenijo.
Ali pa (danes sem bolj hudobne volje, je pač ponedeljek…) objavite obvestilo, naj si ljudje pridejo pogledat ljubitelja narave, ki preučuje vpliv zagrajenega potoka na vodne živali. Informacije o resnem zdravstvenem stanju živali in pretoku vode in podobnem daje gospod ta in ta na številki tej in tej. Pošljite na čim več naslovov:))))

Krasne ideje, spoštovana Alania, kaj ko bi najprej povabila na ogled kar tvojo plemenito osebnost. In glede na to, da imaš verjetno tudi kaj prijateljev in prijateljic itd, bo verjetno iz tega nastal kakšen ful zanimiv narodoslovni projekt. Seveda lahko še kaj poslikamo in napišemo, tako ali drugače, pa bo naše življenje zares kratkočasno. Tvoje ideje so res izvirne in jih bom s pridom pridobila, če bodo izpuhtele v zrak druge zakonite možnosti. Danes sem govorila z Ministrstvom za okolje, s pravno službo, ki so mi zelo lepo razložili vso zadevo. Skratka, toliko v splošno vednost: potoki so lahko v državni ali zasebni lasti odvisno od kategorije. Taki manjši potoki so običajno v sklopu zasebne parcele, vendar so JAVNO DOBRO. Prav tako je dolžan mejni lastnik omogočiti 5 metrov širok pas ob potoku, ki je namenjen za hojo ob potoku ali druge neškodljive namene. Tam se ne sme nič graditi. Mejni lastnik mora skrbeti, da so obrežja pokošena in brez odvečne zarasti, prav tako brez ovir (drevesa). V našem primeru torej velja: ker ni on v skladu z zakonom odstranil ovir iz potoka in obrežja so ta drva pravilno odpeljana k tistemu, ki jih je posekal in očistil:
niso njegova. V nobeni svetovni zakonodaji niti praksi ni dovoljeno, da bi bila vodna območja v privat lasti – izzvzeta iz javne rabe. Pripadajoči materiali iz potoka in obrežja so torej javni sadovi – oziroma last tistega, ki v vzdrževanje vloži stroške in delo. Plavje in smeti naj bi odpeljali pristojni komunalni delavci (ponavadi takih ni). Torej mejni lastnik ima več problemov kot koristi, če je parcela ob vodotoku. Ima pa možnost, da jo odpiše tudi kot lastnino – seveda če je obojestranski interes. Y našem primeru bo moral poseči inšpektor in rečni nadzornik, ki bosta verjetno ukrenila tako, kot mi je svetovala pravna služba. Z veseljem bom poročala, kako se bodo stvari odvijale. Mimogrede, danes sem urejala okolico drugega potoka in sem bila vsa srečna,ko sem bredla po potoku, preurejala dno struge in obrezovala pravo džunglo. Na koncu sem na enem samem m2 vode naštela kar petnajst rjavih in črnih potočnih rakov, ki so veselo stegovali svoje klešče proti soncu. Tudi ta mejni lastnik, ki je bil najprej malo začuden, je bil na koncu le vesel, dovolil mi je, da odpeljem še nekaj debelih dreves in leskovje za drva. Skratka povsem drug pristop.
Tako sem imela danes tudi lep sončen dan. Važno je, da sva saj dve, ki misliva s trezno glavo. Lep pozdrav tudi tebi in se slišiva.