Poseben dan!
Pozdravljeni!
Danes je zame prav poseben dan.Zvecer sem nekam povabljena in zelo
srecna. Vabilo se pricne tako:
Draga tovarisica razrednicarka 1.c razreda
Letos mineva 20 let,kar je generacija otrok,rojenih v letu 1968 koncala guliti solske klopi na soli…
Kot se radi spominjamo zadnjega solskega dne,nam je ostal v spominu tudi prvi solski dan,ko smo polni pricakovanj in tudi stisk prestopili solski prag.
S svojo toplino in nasmehom ste ga spremenili v nekaj zelo lepega.Se danes smo vam hvalezni.Takoj smo postali vasi…
Konca se tako:
Dobimo se po zadnji solski uri popoldanske izmene ,torej ob 7h pred naso solo za skupinsko sliko.Potem bomo odsli nekam,kjer bomo do jutra klepetali in se imeli lepo.
Veseli bomo,ce se boste vabilu odzvali,saj nas niste nikoli razocarali.
V imenu vasega 1.c Barbara,Irena in Robi
Kaj niso zlati,ti moji, danes 35 letni ucenci?
Mislim,da sem res lahko srecna.Morala sem povedati,saj take stvari naredijo zivljenje lepo.Lep dan zelim tudi vam vsem Babi
Draga Babi,
veselim se s teboj in nekako občutim vse tvoje veselje, kot bi ga prenesla… saj najbrž si ga res, kajti pozitivna naravnanost se zlahka prenaša.
Naj ti ob tvojem veselju in sreči iskreno čestitam.
Da, srečo imaš, veliko srečo! Ker današnji dan je zate dan posebne sreče in najbrž tihega in mirnega doživljanja spokojnosti, neke polnosti podoživljanja svojega določenega življenjskega obdobja…Najbrž zato, ker se ti nikdar ni bilo potrebno posebej truditi za to, kar imaš danes: veselje in zadovoljstvo, ko vidiš, da si svojčas dala od sebe tisto, kar si si želela dati malčkom, preplašenim otrokom, v novem izgubljene in preplašene male dušice: dala si jim prijetnejši in lepši vstop v nov svet, prestop čez prag novega načina življenja – življenja v učenju, ki ga spremljajo vse mogoče težave. In tvoja sreča (za katero sem prepričana, da se je zavedaš, da jo prijetno občutiš, da se je zavedaš …) je v tem, da ti je uspelo pri tolikšnem številu otrok, s katerimi si preživljala dneve in dneve v prenekatero dušo vstisniti nepozabnost. Ne da bi se tega zavedala in ne da bi to hotela in na tem insistirala, ti je uspelo nekaj, kar uspe le redko kateremu pedagogu. Z delom, kateremu si se posvečala, to nekako občutim v prebiranju tvojih postov in tvojega pisanja, z dušo in telesom in v katerem si tudi uživala, ti je uspelo življenje napolniti s tistim tihim zadovoljstvom, ki se ga danes spomniš s tako lepim občutkom in najbrž tudi z rahlo nostalgijo, mar ne.
Babi, lepo se imej, uživaj v spominih na dogodke, h katerim se boste vračali v smehu in veselju, v radoživosti “zrelejših malčkov”. Priznati moram, da se je ob tem tvojem veselju tudi v meni nekaj sreči podobnega zganilo. Hm, no ja, sreča je živeti, biti živ in občutiti, da živijo okrog tebe tudi drugi.
marija (1)
Babi, glede na tvoje pisanje tukaj gor in svetovanje, mladim in nekoliko manj mladim, vsaj kolikor uspem prebirati Vaše poste, boste imeli še veliko več učencev tudi na med.over.net-u.
veliko veselja še naprej,
eden od učencev :))))
primož
OOOOOO, Babi, trsica!
Kako lepi trenutki te cakajo! Postala sem v trenutku boljse volje, ko sem prebrala tvoje pismo…
Tvoji bivsi ucenci so imeli res sreco, da si jim bila druga mama… Kaj drugega jim ze nisi mogla biti, kakor smo te lahko spoznali….Ko bi le bilo se danes vec taksnih “trsic” z veeeeelikim srcem in zarom ob svojem delu!
Ves kaj Babi, uzivaj v krogu vseh svojih ljubljenih ucencev in imejte se res lepo vse do jutranjih ur! Pa napisi nam kaj o tem, kolikim od njih je danes uspelo postati to, kar so si tedaj zeleli….
LP!
Draga Babi!
Si ze kdaj pomislila, da bi napisala kaksno knjizico, v kateri bi poucila osnov kuhanja vseh tistih, ki so sila nespretni? V stilu ” Kuhanje z levo roko za telebane”…Imamo ze nekaj taksnih prirocnikov “za telebane”..In so menda uspesnice….
Spomnim se, kako je moja damica nekoc bentila, ko je brala nek recept v kuharski knjigi znanega mojstra…”Naredi to in ono, potem npr. pripravi besamelno omako….” In besamelna omaka je bila povsem na drugem koncu te knjige…In potem se je spet vrnila h osnovnemu receptu, pa spet na drugo stran, kjer je bila neka zelenjavna priloga…..In je potem pripomnila, da se nihce ne spomni, da hocejo kuhati tudi telebani…..
In kaj menis ti o tem?
LP!
hej,babi !! res sem vesela zate !! mora ti biti neizmerno toplo pri srcu!! kot vidim,so te imeli otroci neizmerno radi !! moja hci je imela razrednicarko od 6.-8. razreda,ki je bila tudi res,res super!! zato vem,kako je otrokom,ki imajo sreco,da imajo tako “trsico” !! lepo se imej danes !!! lp petra
Draga Babi!
Pa sva res “generacija”! Pred 14 dnevi je razred mojega sina letnik 1968 imel srečanje in so se imeli lepo, tako, kot se boste zagotovo imeli danes
tudi vi. Žal se njihova “tršica” razredničarka zaradi hude bolezni srečanja ni mogla udeležiti. Vsem je bilo hudo zaradi nje in so jo obiskali in se skupaj z njo spominjali kako je bilo pred 20 leti, kako so jo “ubogali” in bili pridni in nagajivi. – Babi želim ti, da se imaš nadvse prijetno v krogu svojih
“otrok”! – Lep pozdrav! Mitka
Draga Babi!
Jaz pa sem leta 1968 delala maturo, imela maturantski ples in sem mislila, da je ves svet moj.
Danes pa grem na 35- letnico mature- povabili smo vse še živeče profesorje in pomisli, vsi bodo prišli, oz se bodo dali pripeljati. Z sošolci imamo dogovor, da se pač bolj posvetiš tistemu profesorju, s katerim si se bolje razumel. Ko bom jaz nazdravila z “mojo” profesorico nemščine, bom pomislila tudi nate in vse tisto, kar bom njej povedala, je zdravica tudi zate.
Da bi se le še “ob letu osorej” zopet vsi dobili !
Marika
Vsi,prav vsi en iskren pozdrav!
Nadaljujem tam,kjer sem se vceraj poslovila.Vmes sem prebrala vase tople misli in kar nisem mogla verjeti,da je vse to namenjeno meni.
Dobra vilja je popoldne ze kar nevarno narscala.
Dobili smo se:bilo je prsircno,sprosceno srecanje in cutiti je bilo,da smo se ga vsi veselili.Krasni mladi ljudje: mozje,zene, mamice,ocetje,ki so
podozivljali svoja solska leta in jih primerjali z izkusnjami,ki jih imajo nekateri ob svojih solarjih. Vabilu sta se odzvala tudi razrednicarka( od 6.do 8.) in ravnatelj( oba upokojenca).
Ob lahki morski hrani,kozarcu malvazije ali refoska in v prijetnih spominih, smo na krasni terasi, s pogledom na zaliv potegnili do dveh zjutraj.
Seveda smo se dotaknili tudi bolj znanih osebnosti,ki so gulile klopi na nasi soli :Franci Slak,Branko Kraljevic,Slavko Hren(prav moj ucenec) in se
kar precej jih je.Izpostavila sem take iz mediskega sveta.
Ker smo vsi gledali cetrtkov Tednik,smo bili kar malo zalostni ob nejasni usodi nase sole.Zato smo se skupinsko slikali iz raznih kotov,ce bi bili nasi
vodje tako slepi,da bi ukinili mestno solo,ki je za vec generacij zgodovinski
spomin.
Bilo je res zelo prijetno in ne bi nikoli zelela cesa takega zamuditi.
Hvala,da ste bili tudi vi v mislih z mano.Pozitivne energije imam za zelo
dolgo.
Primoz,nikoli si nisem mislila,da bom delezna tvoje pozornosti.Mislim,da se lahko iz dneva v dan drug od drugega marsicesa naucimo.Sprejmem te med svoje ucence,tudi sama bi rabila nekaj tvojih ucnih ur.
Marika,vem,da si se lepo imela.Hvala! Jaz imam obe izkusnji,kot maturantka
in kot uciteljica.Zanimivo primerjati obcutke!
Ponca,kar se k. knjig tice, je res.Za zacetnike rabis metodiko.
Petra,Mitka,Meta,Lucy,Fata – najlepsa hvala!
Lep pozdrav z danes krasnega morja Babi
Babi, veliko vec bi se lahko anucil jaz od tebe, lahko pa podam kaksno ucno uro iz racunalnistva in pisanja po forumih .))))) To imam v krvi, če te slučajno odnese kam v Lj me lahko pokličeš in z veseljem sse bom odzvav in povabim na kavico .)))
primož
p.s.
le tako naprej