odnosi z mamo
Spošt.
Zelo sem obupana. Ne vem kaj mi je storiti. Sem poročena. Mati 2 otrok.
Starih 10 in 7 let. Že od nekdaj se nisva z mamo razumeli. In jaz ( butelj )
sem si šla še stanovanje do konca pri nas doma izdelati. Kar naprej se kregamo. Otroci preveč vpijejo. Predvsem poleti. ko se več na zraku. Sedaj pa sploh, ko so počitnice. Ne smejo se žogati ne smejo se igrati v pesku nič ne smejo. Ko bi imela koga pred 10 leti, da bi mi svetoval naj ne ostanem pri starših. Pa ni bilo nikogar.
Z možem bi rada gradila hišo, pa to ta trenutek ne bi nič pomagalo.
Ko bi bila narejena bi že zrasli. Kako sem mogla to storiti.
Namreč vnuke imata rada. Samo preveč perfekcionist je mama oz. dominantna oseba
Kako vi rešujete te probleme
Mi je že bolje, ko sem to napisala.
Ali imate tudi vi podobne probleme.
LP
Nina
Razumem te, vendar ti ne znam pomagat.. Zdaj je, kar je; nobeno obzalovanje vec nic ne pomaga.. Skusaj se obvladat po nacelu, da pametnejsi zmeraj popusca.. Vem, da je to tezko, vendar vedi; prepir rodi samo se vecji prepir, lepa beseda pa tudi vcasih svoje mesto najde.. Imas veliko moznosti, da se izognes prepirom.. Malo se zamisli nad sabo in same se ti bodo odprle…
Ej Nina, negativni občutki so v nas, ne v resničnosti. Potrebno je prenehati poskušati spremeniti svet okrog sebe in druge ljudi… Gledamo vedno le skozi svoje obcutke in vidimo le svojo plat resnice. Dejansko pa noben dogodek ne opravičuje nasih negativnih čustev… Tu je pa se cas, ki hiti in resuje vse nase probleme.. Tudi tvoje bo.. Prej to spoznas, bolje bo zate.. Pa brez zamere…, vem kar sem napisal.. Morda sem nekoc cutil kot zdaj ti.. Moje mame pa ze cetrt stoletja vec ni..
Draga Nina!
Ves, zdaj si se mlada in imas se veliko tolerance. Starejsi pa se staramo tako, da se nase lastnosti z visanjem starosti obicajno potencirajo…Za vecino starejsih to velja, a je odvisno se od marsicesa v zivljenju, ko nas razlicne situacije nekako “oblikujejo” v procesu zorenja in staranja pac…
Pobrskaj malce po spominu, kako se je mama odzivala na podobne dogodke pred deset ali se celo vec leti in kako se v primerjavi s prejsnjim obdobjem odziva danes.
Mogoce ima tvoja mami se kako opravicljive razloge za to, da je zivcna in se odzove burno in hitro na razne, zanjo motece dejavnike iz okolja. Predlagam ti, da malce bolj temeljito razmisljas, kako bi speljala s svojimi dragimi, da bi jo cim manj sprovocirala…Mogoce obstaja varianta, da se veckrat odpravite od doma na kaksno drugo igrisce, na sprehod v blizino gozda, na sportno igrisce v drug kraj in morda se kam od doma…In bo takoj vec miru za njen pocitek ob odprtem oknu…Kmalu bo opazna razlika v razpolozenju, bos videla…Mogoce vas bo tedaj celo pogresala in se vprasala, zakaj ste toliko odsotni. Kaj se ve?
Ves, imam sosede, ki jih neprestano ze dolga leta moti skorajda vse, kar se slisi, ceprav na sobni jakosti…In imam obcutek, da je z leti vedno huje. Prav zanimivo je, ko me vprasajo, ce slisim, kako ze cel teden ob 4.uri zjutraj nekdo loputa z vrati glavne veze…In jaz vedno odgovorim, da tedaj spimo in nic ne slisimo….In se to in ono…Vse jih moti! Taksni ljudje bi morali enostavno ziveti v kaksni hisi v divjini, kjer dalec naokoli ni nobenega soseda…A verjemi, da je vse v nasih glavah. Ce hocemo, nas moti vse, ceprav neslisno cepetanje kosa po asfaltu! In ce se prilagodimo na okolico tako, da cimmanj provociramo v nekaksnih “normalno pricakovanih” okvirih, potem jo s to okolico dobro zvozimo..In ce spregledamo hote to in ono, kar bi nekoga drugega zelo motilo, tudi. V nasprotnem primeru je vedno prisotna slaba volja tistih, ki so preobcutljivi, pa mogoce hitro nastane spetir in se kaj….
Ves, mogoce je tvoja mami v zadnjih obdobjih res bolj z zivci na koncu.. Ko bo primeren trenutek in ko ne bos dozivljala kaksne jeze v sebi, vprasaj kako je s tem njenim pocutjem… Zagotovo ti bo povedala kaj vec o ozadju dogodkov, ki motijo tudi tebe. Ce ne bos izvedela pa ne bos vedela pac…
Zelim ti, da se spet ujamete in zazivite cim lepse skupno zivljenje. Saj je mogoce, ves…LP!
Draga Nina, še dobro da ta mama ni tašča…No, se hecam. Veš marsikdo je doma delal prizidek, popravljal domačo hišo, pri tem je pa mislil samo na to, da bo čim ceneje “skozi prišel”, ker novogradnja je pač res dražja varianta. Mladi par pa ponavadi nima dovolj sredstev in v želji po skupnem življenju in po tem, da ustvari družino, ugrizne v tako jabolko, ki se pozneje izkaže kot malo preveč kislo…
Ampak Nina, ne obupuj! V družini se da vse urediti, zlasti če se razumete in vkup držite. Moraš vzeti v zakup, da se mama stara in nekateri imajo z leti vedno raje spokojen mir in jih prevelik hrup in živžav prične hudo motiti. Niso več kos živahnemu toku življenja in jih zato vznemirja.
Zato bodi pozorna na kričanje svojih otrok in jima lepo mirno razloži, da babico njuno kričanje moti in s tem boš ubila dve muhi na en mah. Otročka boš mimogrede naučila obzirnosti pa še mami boš koristila – no, pa še sebi prihranila živce. Sicer ju pa pelji, tako kot je že Ponca napisala, na kakšno igrišče, kjer se bosta lahko na mile viže nakričala med svojimi vrstniki.
Ali pa ob kakšen glasno žuboreč potok, ki bo preglasil njuno kričanje, če jima to tako koristi. Sicer pa Nina, izkoristi čas, ki ga še lahko prebijaš ob svoji materi. Vsi smo že šli skozi kakšne krize v medsebojnih odnosih. In ko staršev več ni, ti je žal, da so sploh bile in se ti bodo zdele nepomembne.
Spominjala se boš samo lepih trenutkov in sedaj je čas, da jih ustvarjaš.
Potem je za vse prepozno…
Kar korajžno in nič naj ti ne bo žal, da si doma; je že tako prav.
Lep pozdrav!
Ok, Nina, a zdaj si ti na potezi pac…Ker jo ze dooooolgo poznas in ves za njene znacilnosti…In mozno je, da tudi uredita ze od nekdaj neprimerno zastavljene odnose…Ce bos ti tako hotela, kajti njen vzorec vedenja je globoko zasidran in na starost se bo verjetno tezko spopadla z lastno preobrazbo, medtem ko si ti sposobna izpeljati tak korak…Ce hoces in ce zmores…Se strinjam tudi z Mitkinim staliscem…In zdaj le se ugotovi, kaj zelis…Ce zelis imeti boljse odnose, bo pac malce trdega dela le potrebno opraviti…In si sposobna taksnega opravila, le ce je volja in moc…. LP!
Nina, nekatere ženske pač niso rojene za materinstvo in brez tega daru ostanejo celo življenje, to pomeni, da se NIKOLI ne spremenijo.
Moja mama me še dandanes šikanira; po njenem ne znam vzgajati otrok, nimam pojma o gospodinjstvu, sploh sem asocialna, konfliktna……
To so nevrotične ženske, ki neprestano pred nečim bežijo in so nasploh nezadovoljne same s seboj in z življenjem okrog njih. Nekje je zanesljivo vzrok za tako deviantno obnašanje – jaz sem ga pri njej odkrila. Če se ti da s tem ukvarjati, jo analiziraj in odkrij vzrok, da si ne boš toliko gnala k srcu njenega obnašanja.
Ampak, kot rečeno, se spremenila ne bo. Imaš vso pravico do svojega miru, zato ga išči čimdlje od nje.
Srečno!
Modra
če ti bo kaj pomagalo, imamo mi doma podoben primer. pred par leti sva si z možem uredila del hiše in tako živimo skupaj s starši. sicer se glede stanovanja ipd sploh ne prerekamo, ker imamo svoj vhod. sicer se tudi ne spušča v take malenkosti glede vpitja otrok in glede takih stvari sploh ne sitnari. kot je rekla modra: je tudi moja mama čisti nevrotik in ali verjameš ali ne se sploh ne da pogovarjati z njo. . gre za to, da se vsak nedolžen pogovor sprevrže v prepir, obtoževanja za 100 let nazaj, da je nihče ne mara, vse naredimo ta slabše (tak odnos ima z vsemi: s svojim možem, otroci, zeti) navzven pa je idealna ženska, družabna.. pravo nasprotje doma.
jaz se temu izognem temu, da se skoraj nič ne pogovarjava, potem sem pa spet ta slabša: nedružabna, čudna…
obenem pa se vseskozi zgovarja na živce, da je živčna, da je to bolezen in da jo moramo zato razumeti, tolerirati, saj je apaurine in vse podobno, ampak je to po mojem samo izgovor za njeno nezrelo obnašanje in vem da ima to njeno obnašanje verjetno neke globje vzroke, ki se jih še sama ne zaveda (verjetno kaj iz otroštva) in potem ko je videla da uspeva z svojim obnašanjem, je to vseskozi pridno gojila. sploh se ne trudi, da bi spremenila.in je za njo vso zmerjanje, grde besede, obtoževanja, samo poseldica njene t.i. živčnosti- tako ona reče svojemu obnašanju.
ne znam pa ti kaj svetovati, ker se sama vrtim v istem krogu j
Tudi jaz živim s svojimi starši v skupni hiši. Če bi se dalo čas obrniti 15 let nazaj me sigurno ne bi nihče več prepričal v blagostanje te vrste. Sedaj sta pa še vikend naredila, to bo pa sploh super. Ne znam nič dobro, sem površna, lena, pasivna…otroci so jasno nevzgojeni, ona pa perfekcionistka. Mogoče se bova kdaj pobrali.ona vedno trpi. Drug teden gre z enim mojim otrokom na morje za nekaj dni. Upam da se bo malo spočila…..Ko je najbolj vroče ona pleje in pospravlja okoli hiše. kadar jo lepo prosim za varstvo je to zelo težko. Kadar pa čisto nič ne rečem je pa že nekoliko lažje.
Punce, jaz bi vam lahko o odnosu z mamo napisala pet romanov, pa za to seveda ni ne časa ne prostora :)))
Lahko pa vam svetujem, da si, če je le mogoče, npr. pri Amazonu naročite knjigo Victorie Secunde: When Mothers and Daughters Can’t Be Friends. Meni je ta knjiga končno zares pomagala, da sem se pravilno lotila zastrupljujočega materinskega glasu v svoji glavi, čeprav sem prej preštudirala že na metre in metre podobnih gradiv in se dolga leta vsakič znova slepila, da mi gre “dobro” – do naslednjega neizogibnega kreša, seveda.
Če le berete angleško, vam res toplo priporočam to knjigo!
Tudi dobra, vendar ne tako do konca “razsvetljujoča”, pa je tudi Mothers Who Drive Their Daughters Crazy avtorjev Susan S. Cohen & Edwarda M. Cohena.
Srečno vsem na tej zares najtežji izmed vseh poti!
lp,
Ivana
Moram ti spet pritrditi, da poznas zivljenje.. Se namrec popolnoma strinjam s tvojim odgovorom.. Zivljernje sicer poteka po dolocenih zakonitostih in pravilih, vendar so vedno izjeme.. In predvsem zivljenje ni samo crno-belo..
Ce pa prebiras to temo izgleda, da je je tako. Prav presenecen sem, koliko je, vsaj sodec po odzivih na to temo, nemogocih mater, ki na vse možne nacine nagajajo svojim hceram in jih ovirajo ziveti srecno… In na splošno so vse te matere bolestno pedantne, čemerne, brezobzirne, nezanesljive zahrbtne ali kakršne koli že… Prav vse hcere bi rade imele pravljicno razumevajoce in dobre mame, nekatere pa se stalno odprt servis za vastvo otrok..
Nobena od hcera se ne zamisli nad sabo in nad dejstvom. da prav nobeno jabolko praviloma nikoli ne more pasti dalec od svojega drevesa! In nobena ne pomisli, da bo tudi ona enkrat stara in da bo verjetno generacijski jaz med njo in njenimi hcerami zaradi danasnjega modernega nacina zivljenja se mnogo, mnogo, vecji..
Sam vem, da, ko postanes drugacen, postanejo tudi ljudje okrog tebe drugacni..
Živjo,
česa drugega svetovati ti, kot po Košičkovo, da drastično omeji stike z mamo, ti skoraj ne morem. Prevzgojila je ne boš, nima pa smisla, da se zaradi njenih pripomb stalno sekiraš. Tudi za otroke in moža bi bilo najbrž bolje, če bi bila ti s te strani neobremenjena. Mogoče ji za začetek povej, da če ne bo prenehala z vtikovanjem, da se boste pač odselili. Mogoče bi lahko npr. prestavili vaš vhod v stanovanje ali kaj podobnega. Če teži samo tebi, otrokom pa ne, ji povej, naj se kar z otroci zmeni, zakaj ne smejo kričati (če so dovolj stari in res preveč glasni).
Moj “primer” je nekoliko drugačen, otrok še nimam, sem se pa odselila na drug konec mesta, in mama zdaj z vsemi možnimi ukrepi izsiljuje za pozornost in komunikacijo (telefonira po petkrat na dan, hodi na nenapovedane obiske ipd.). Kaj pa vem …
Ne verjemi pa izjavam v smislu: jabolko ne pade daleč od drevesa ipd., se pač ne razumeta. Smo pa ženske res nekam bolj komunikativne in na starše bolj navezane, zato bi bilo res najbolje “po moško” minimalizirati stike.
Srečno,
Miša