To vprašanje bi rada namenila vsem, ki ste babice in dedki večim vnukom. Zanima me namreč, kakšen odnos imate do različnih vnukov? Ste se vsem pripravljeni enakovredno posvetiti?
Danes mi zopet tečejo solze po licih… Imam dva sina – 7 in 1 leto stara. Večji je pri mojih starših prvi in zelo zaželjen vnuk. Brat ima leto in pol starega otroka, ki ga moji starši čuvajo, ko sta starša v službi. Cele dneve poslušam, kako je ta otrok priden in hvaležen in kako uživata v njegovi družbi. Za najmlajšega vnuka pa se ne zmenita. Že ko sem bila noseča, nista kazala nobenega veselja, da bosta dobila še enega vnuka. V celem letu sta ga mogoče pazila 3x po 1 uro. Včasih smo hodili ob nedeljah k njima na obisk, od kar imamo najmlajšega imata ob nedeljah rada čas zase (tako rečeta), kateri drugi dan pa prav tako ni želje po obisku. Starejšega sina povabita k sebi – vendar samega brez nas ostalih treh.
Ne morem razumeti, kako lahko delajo stari starši tako razliko med vnuki. Bratovega otroka v pogovoru z mano naslavljata z NAŠ – najmlajšega vnuka pa komaj kdaj vidita. Ko sem pojamrala, da z možem nikoli nikamor ne moreva, mi je oče (s katerim sem se vse življenje odlično razumela) dejal, da naj si najdemo kako žensko, da bo kako popoldne popazila malega…
Boli, boli, boli,…

Nič ne bodi tako občutljiva; stara starša tega ne delata namenoma ampak
sta pač že v letih in ga nehote kaj “polomita” in kakšno napačno rečeta!
Verjemi, da imata vse vnuke zelo rada, samo v svoji starčevski nerodnosti naredita kakšno napako, ki pa gotovo ni zlonamerna. Kar počasi in s premislekom – ne obsodi ju tako na hitro! Starejši so malo podobni otrokom
katerim pa hitro vse odpustimo! – Generacijske razlike so včasih res zelo korenite ampak jih je treba jemati z razumevanjem. Razumevanje naj bo slej ko prej na tvoji strani, ki si še mlada in pri bistri pameti.Potolaži se!
Lepo te pozdravljam!

Hoj Nika!
Si ze mogoce pomislila na to, da dedku in babici odvzame veliko vsakodnevne energije cuvanje eno in pol letnega vnuka? Mogoce sta od tega kar dodobra utrujena in potem verjetno res nimata kaksne posebne zelje, da bi nadaljevala se z varstvom drugega vnuka…Vmes pa je treba pospraviti, nabaviti hrano, pa urediti to in ono ali skociti na kaksen urad ali banko….Ves, se mi zdi, da starejsi le nimajo toliko energije, kakor mlajsi starsi, ki zmorejo vse postoriti z levo roko, kar mimogrede, medtem ko….
Saj se star pregovor pravi, da moras imeti mlad otroke…Ker je pac kasneje vse tezje prenasati razne napore in strese ob malih otrockih….
Po drugi plati pa dobro razumem, kako mogoce mislis, da so tvoji otroci zapostavljeni, mogoce nekako v drugem planu pri svojih starih starsih…Pa bi mogoce bila presenecena, ce bi izvedela od kaksnega soseda tvojih starsev, kako lepo in ljubece govorijo z njimi tudi o tvojih otrocih…Le da mogoce posebnega vzhicenja ti ne mores opaziti ob vsakodnevnem zivljenju… Ves, mogoce si bos olajsala ranjeno duso, ce bos razmisljala tako, da je delezen vec angazmaja tisti, ki je bil prvi v varstvu….Povsem racionalno in verjetno pac…To, da obozujeta sedemletnika pa je tudi razumljivo, saj ne zahteva tako intenzivne skrbi in nege kot kaksen malcek…In je ze pravi partner za “resne” pogovore…
Potolazi se, da bo obdobje, ko ne bos vec tako privezana na dom zaradi zelo majhnega otroka tako hitro minilo, bos videla…
Drzi se in odrini negativne misli od sebe! Takoj bos opazila, da ste nekako bolj povezani med sabo. LP!

Tudi jaz sem mislila, da imam enak problem, ker kadarkoli sem bila staščo pet minut sama, sem poslušla, kako čudoviti sta hčerki od moževe sestre. Nos se mi je povesil do kolen.Potem, ko je tašča umrla in smo nekoč skupaj obujali spomine, pa je ena od vzornih hčera rekla, da je moja sinova skoraj zasovražila, ker ju je babica vedno do onemoglosti hvalila. Potem mi je postalo jasno, da je le pretiravala, ker se ji ni zdelo pametno materi hvaliti njene otroke.
Sicer pa ti je Ponca takolepo napisala, da ti bo gotovo laže pri srcu.