Živim mirno življenje, z vsemi se lepo razumem, sploh s fantom, ki se imava zelo rada. A imam en problem. Parkrat (cca. šestkrat) se mi je zgodilo, da sem imela čudne misli. In zdaj se mi dogaja isto. Začelo se je, ko sva se včeraj peljala z bratom v avtu in nama je cesto prečkala črna mačka. Ponoči sem sanjala o stari mami, ki je že 6 let mrtva. Danes sem se peljala v službo in sem na robu ceste videla majhnega psa, ki me je žalostno gledal. V sebi pa čutim tesnobo, povezano s smrtjo. Strah me je, da bom umrla, ko je nečakinja govorila, da gre v jeseni v šolo, je nekaj v meni reklo, da me takrat ne bo več. Strah me je, ker ne vem, kaj to pomeni. Če ima še kdo take težave ali kaj ve o tem, zakaj do tega pride ali karkoli, ga prosim, da mi pomaga.

Živjo,
to (tvoji doživljaji, slutnje) ne pomeni nič. Meni se je tudi že kdaj kaj takega zgodilo, potem pa človek kar išče (in najde) razna znamenja, da so imele prve slutnje nek pomen,… skratka začaran krog. Meni je npr. mama rekla, joj, preden si šla (na potovanje), se mi je tako zelo zdelo, da te ne bom več videla, enako, kot se mi je to zdelo, preden je umrla babica, pa seveda ni bilo nič (mi je pa te svoje ideje na srečo zaupala po povratku, če ne bi bila jaz sigurno precej sumničava in previdna). Najbolje, da čimprej vse pozabiš, in opažaš tudi kakega lepega ptička, pa cvetočo naravo,…
Srečno!

Po vsem kratko opisanem se mi zdi smesna tvoja trditev, da zivis mirno zivljenje! Ocitno se nisi pogledala v svojo duso, da bi dojela, da se ti v podzavesti vrtijo filmi o tem, kar si kdaj koli dozivela in izkusila, zavedni in nezavedni cutni vtisi!
Obstaja teorija, ki pravi, da je v nasi podzavesti shranjeno prav vse:vsi konflikti, strahovi, upanja, zelje..

Zakaj pa takoj ob črni mački in žalostnem kužku pomisliš na slabe stvari. Črna mačka velikokrat teče pred avtom in meni se še nikoli ni nič zgodilo. Baje pomaga če trikrat pluneš in jaz to redno delam, pa če pomaga ali ne.

kar se tiče sanje o babici. Jaz velikokrat sanjam o ljudeh ki so umrli, a to ne vzamem kot nekaj slabega, ampak sem jih vesela. Tako lepo mi je ko sanjam o teti pa o noni pa o očetu, kot da bi bila zopet z njimi. Res sem jih vesela. Običajno se mi to zgodi ko imam probleme in nekako se iz teh sanj da najti rešitev tega problema. Kaj vem, bodi vesela, da te babica obišče tudi v sanjah, jaz to vzamem kot da imamo še stike, da še vedno mislimo en na drugega.

Majhen žalosten kužek. To ni znamenje smrti. Bil je žalosten, ker je bil sam, mogoče zapuščen, mogoče pa je želel prečkati cesto pa je zaradi gostega prometa ni mogel. Kadar smo sami tudi ljudje žalostno gledamo. Mogoče je bil lačen. Nekateri kužki imajo vedno žalosten izraz, tudi ko so srečni. Če pa to povezuješ z babico, potem bi si jaz verjetno rekla da je to ona, ki je žalostna ker ne more biti z mano.

Ok jaz sem izredno optimistična oseba, ki iz še tako slabe stvari poskuša najti nekaj dobrega in ki v tem ko se ureže v prst ne jamra kako je to hudo, ampak si rečem tale nož pa res dobro reže.

Take slutnje, kot si jih imela ob nečakinji pa hitro pozabi. Mogoče je bilo bolj to, da si se zavedala kako se ji bo in seveda vam vsem spremenilo življenje. Kako ne boš več naj teta Fruc:) ampak boš le ena teta, ona ima pa toliko pomembnejših opravkov, ki jih mi stari ne zastopmo. Mogoče boš na potovanju, ali pa ti je hudo ker ne boš mogla z njo prvi dan v šolo. To je podzavest in tam se kopiči čuda stvari.

Če pa imaš pravilne slutnje, kar ti nikakor ne želim, pa vseeno ne živi teh mesecov do septembra kakor da so ti šteti dnevi, ampak kot da se ti življenje šele začenja. Bodi optimistka, delaj kot da boš živela večno, kot da te čaka še polno stvari in če boš tako živela, boš čez ogromno let umrla z nasmeškom na ustnicah, ko se boš spominjala nazaj koliko lepega si doživela.

Pa ok, forum starejši so modrejši, mogoče ravno ne pašem ne med ene ne med druge, pri 29 letih nisi blazno izkušen. Nekako me žene to, kako grozno je bilo ko je umrla teta, pa še 40 ni bila, a ona je bila optimistka, vedela je da bo umrla (rak povsod) a jo je še zadnji dan skrbelo, če je darilo za nečaka pripravljeno, kupila avto 3 tedne pred smrtjo, ker ga je pač takrat nameravala menjati (pred boleznijo) in bila polna življenja do konca. Iz tega sem spoznala, da je treba živeti vsak dan kot da je zadnji in planirati svoje življenje kot da bomo živeli večno. In potem bomo lahko prišli v sanje naših otrok, vnukov, nečakov in jih s tem razveselili!!!

Nasmešek na ustnice in preženi črne misli, raje se z nečakinjo odpravi na izlet, zabavajta se in uživajta in ti bo sigurno pregnala črne misli!!!!

Probaj biti vedno nasmejana, tudi ko bo najtežje, pa ti bo lažje!
T

Živi veselo naprej, kajti vse kar si napisala čisto nič ne pomeni. Tudi jaz sem včasih, ko sem bila mlada (toda samo za trenutek) pomislila na smrt. Pa ti povem, da sem učakala že čez 50 let. Tudi ti delaj in živi kot, da boš živela večno. Ko ti pride kaj slabega na misel, takoj pomisli na kaj lepega. Če misliš slabo že nekako kličeš le-to.
Življenje je lepo, zato optimistično naprej.
Srečno

Zdravo Fruc!
Malce cudno mi zveni, da zivis umirjeno, pa zadovoljno, potem pa tisto o obcasnih “crnih mislih” in sem ter tja kaksni vrazi….
A takole, ko razmisljam o sebi pred mnogo, mnogo leti, ko sem se bila frkljica, se spomnim, da je tudi mene kdaj pa kdaj pograbila panika, ce sem razmisljala o dokoncnosti tega nasega kratkega zivljenja….Predvsem tedaj, ko smo v gimnaziji premlevali pri predmetu filozofije o biti nasega zivljenja….In tedaj, ko nam je umrl kdo, ki nam je bil posebno ljub clovek v nasi okolici tudi. Pa mogoce se kdaj…
Pa je kmalu minilo, ko sem zacela razmisljati vsak dan o tem, kako bom prezivela vsak dan s kaksnim nacrtom za delo in zabavo, pa kako bom opravila to in ono v bodocnosti in ko sem se zacela zaposlovati s tisoc in eno okupacijo, pa se s sportom obenem….Od tedaj dalje ni bilo vec casa za beganje misli v tisto neprijetno, temacno smer…Zacni se veseliti vsakega dne posebej ze zjutraj in si naredi nacrt vsemogocih opravil in okupacij. Cimvec bodi v druzbi z ljudmi, ki so optimisticni in dinamicni! Da te potegnejo v vrtinec dinamicnega in optimisticnega razmisljanja s seboj! Za zacetek zacni brati zabavnejso literaturo, da se bos razvedrila. Ko bos ugotovila, da si postala vedrejsa pa lahko preides na kaj bolj resnega.. Veseli se zivljenja tukaj in zdaj! Saj si se mlada, kajne? Dajmo mladenka, dajmo!! :-)) LP !