Otroci iz epruvete
Danes je že tako toliko novih tem, pa naj bo še ena!
Torej, zanima me, ali boste “IVF-jevke” svojim na ta način “pridelanim” otrokom povedale, da so iz epruvete (čeprav “material” ni donorski), ali boste to povedale okolici,…?
Bolj ko razmišljam, bolj sem trdno odločena, da ne bom povedala. Nikomur. Za druge bo moj otrok iz epruvete (če ga bom dočakala…) spočet tako, kot je običajno na tem svetu!
Hope
pri nama definitivno ne bova nobenemu povedala saj je njegova mama – moja tašča zelo starokopitna ženska in kar ni naše je… enkrat ko sva to možnost sploh omenila je rekla kaj pa če bo od dol ( midva potrebujeva donorsko seme ) kot da bi bilo to važno, važno je da se imava midva rada in da se bo v tako družino rodil tudi otročič. Ker pa drugi njen sin – moj svak že pričakuje naraščaj je pa še toliko slabše saj če bi povedala za ta postopek bo delala prevelike razlike med vnukoma tega pa najinemu otroku ne privoščiva.
misli si lahko pa marsikaj, ko bova enkrat imela otročiča – samo to pa že ni več najin problem kaj si bodo drugi mislili.
Draga Naja,
problema ni (saj vidiš, da sem se že odločila). Zanima pa me mnenje drugih, hvala tudi za tvoje. In ne vem, če me bo večje število poskusov spreobrnilo tako, da mi bo potem pa kar vse vseeno, samo da se prime. In zdaj je ravno priložnost, da te še nekaj vprašam, ko si očitno ravno prav “razkurjena”: a če bodo ugotovili, da s tvojim otrokom (ki se ti bo končno prijel) ni vse v redu, da bo po rojstvu recimo umsko in/ali telesno prizadet, a boš vseeno donosila? Jaz vem, da ne bom, če bo le splav še mogoč…
Pa kaj, če sem čudna!!!
Hope
Midva z mojim dragim nisva nikomur razlagala za najine osebne težave -predvsem pa nisva želela, da je o tem seznanjena žlahta, ker jih takšne stvari prav nič ne brigajo. Na srečo se nama je posrečilo že pri prvem IVF-u in najino sorodstvo je novico o pričakovanem naraščaju zelo lepo sprejelo. Da je bil najin zakon kar precej časa brez otroškega joka pa mislijo, da je kriva najina kariera. Če bova to povedala otroku….o tem pa sedaj res ne razmišljava.
Hope, o tvojem zadnjem vprašanju pa samo tole … upam, da mi bo s takšno odločitvijo prizanešeno in o tem ne upam niti razmišljati… če bi bilo slučajno kaj narobe, se bomo s tem spoprijeli takrat.
Pozdrav
Jana
Drage punce,
očitno res že precej časa poskušate zanositi, da sedaj, ko je končno napočil čas, da vam pri tem “opravilu” na srečo lahko pomagata vrhunska znanost in prizadevanje zdravnikov, sploh razmišljate o tem “problemu”. Kaj pa konec koncev koga briga kako ste oz. bomo prišle do otroka. A je res mogoče, da ima nekdo pomisleke glede “kvalitete” otrok spočetih v epruveti? Tako lahko razmišljajo le ljudje, ki so pač verjetno malce omejeni. Ko mi je zdravnik povedal, da je IVF edina možnost, ki mi preostane me je kar sam od sebe “potolažil”, da so otroci iz epruvete enako lepi in pametni kot tisti, ki so spočeti po naravni poti. Pa sem ostala brez besed, ker nisem vedela, da kdo od bodočih staršev sploh lahko vpraša , če je v tem primeru otrok lahko drugačen.
Ne obremenjujte se s tem kaj bojo rekli in mislili drugi, ker konec koncev smo ljudje pač takšni, da na stvari, ki se dogajajo drugim veliko raje gledamo negativno
in s tem pridobimo veliko kost za glodanje, kot pa da bi razumeli in bi se nam stvari zdele normalne.
Ko bo prišel čas in bo test pokazal POZITIVNO, nam bo čisto vseeno kako in kdaj se je zgodilo. To bo končno pomenilo, da prihaja OTROK. In kdo bo takrat razen njega še pomemben? NIHČE!
Ne vem sicer zakaj si dobila občutek da sem “razkurjena”….
ker res nisem…, samo res se mi zdi nepomembno ob problemu ki ga imamo
razmišljati o takih banalnostih – ali otroku, ki bo spočet v epruveti povedati ali ne.
Tvoje vprašanje glede tega kaj bi jaz storila v primeru če bi mi povedali da bo otrok prizadet pa tudi ne vem kakšno vezo ima z ivf postopkom… (namreč znanstveno je dokazano da so čisto enake možnosti da rodiš prizadetega otroka bodisi da je spočet naravno ali umetno). No vidiš, tudi s tem vprašanjem se trenutno ne ukvarjam, ker jaz ta hip vidim samo en problem – da se mi otroček usede v maternico in tam čiča in čaka. O ostalih stvareh bomo pa razmišljali pozneje. Ker stvari ne moreš prehitevat in se ukvarjat s problemi ki jih sploh še ni.
Mimogrede, osebno nimam takih predsodkov pred prizadetimi otroci. Poznam jih kar nekaj, različno prizadetih otrok, bodisi telesno ali umsko (by the way vsi spočeti naravno!) in so res srčki.
Tko da ti predlagam da nehaš delat vse te črne scenarije in “THINK PINK”!!!
LEP DAN IN VELIKO POZITIVNIH MISLI!
naja
Manca,
sva v postopku ampak ne v Sloveniji midva hodiva v Zagreb, kjer moraš najprej podpisati obrazec, da ne boš nikoli zvedel kdo je donor. Donorja izberejo na podlagi opisa moža npr.: barva oči, las višina, teža in obvezna krvna skupina moža.Donor tudi potpiše, da ne bo nikoli zvedel kdo so bili prejemniki – vse pa je narejeno na pravni podlagi tako da ni strahu da bi se karkoli zvedelo. Delajo pa to tudi že pri nas samo čakalna doba je zelo dolga zaradi pomankanja donorjev.
Živjo!
Moje osebno mnenje je, da so ljudje, ki mislijo, da so “otroci iz epruvete” kaj slabši, premalo (ali nič) seznanjeni s tem. In potem na podlagi tega, kar tu in tam poberejo, izjavljajo takšne “kozlarije” (oprostite izrazu), da ti postane slabo. In ravno zaradi tega sva se z možem odločila, da o tem ne poveva nikomur (razen staršem, ki so, k sreči, zelooo razumevajoči). Je pa problem, ker sorodniki vedo, da sem že dolgo na bolniški in potem vse sorte sprašujejo – pa se moraš nekako znajti (malo zlagati).
Otročkom pa bova nekega dne, ko bosta že dovolj velika, da bosta razumela, to tudi povedala, saj nenazadnje, to ni nič sramotnega.
Pa veliko sreče!
Anja
Draga Naja
Z tabo se strinjam popolnoma. Tako lepo in pametno si napisala ni kaj, svaka ti čast. Res je, da otroček se lahko rodi z prirojeno napako bodisi po naravni poti ali bodisi po IVF. Jaz sem tudi zanosila preko IVF. in nikoli nisem pomislila, da bi lahko se zgodilo kaj otročku oz. kakšen bo, ko bom rodila. Zaenkrat izvidi so pokazali, da je vse uredu in sem zadovoljna. Sedaj sem že v 26. tednu nosečnosti in pričakujem zdravega otročka. Ne razmišljam kaj bo. Kakor ti je dana usoda tako BO! Upam, da je res?
Lep dan še naprej
Doroteja
Imam 3 letnega sina s pomočjo epruvete, oba sva biološka starša. Tega prav nikomur ne tajim, seveda pa tudi ne oznanjam na veliko. Odvisno od situacije, pa od človeka s katerim govoriš., kako ga te stvari zanimajo itd.. Tako pač je, hvaležna sem medicini za takšno pomoč in se mi ne zdi potrebno tega skrivati, ampak raje povedati, saj sem tako že marsikoga navdušila za poizkus postopka in posledično tudi osrečila, ko” se je prijelo”.
Veliko čim uspešnejših postopkov želim.