Evo po desetih tednih je vsega konec, bitja srca se več ne vidi in jutri moram na čiščenje. Občutij ne morem opisat, mali je bil velik 18mm tako, da mislim, da je umrl že vsaj teden dni nazaj.

Zivio,

najprej naj ti povem, da globoko socustvujem s tabo. Verjetno ti ne bo koristilo, ce ti povem, da bo drugic bolje. Ampak saj ves – z vsako izgubo je tako, da jo je treba preboleti, in cas zaceli rane. Tudi tebi bo scasoma bolje, verjemi. Drzi se, v mislih sem s tabo.

Ana

Oh, Bog, kaj naj rečem? Saj ni kaj reči. Mogoče le to, da tukaj mislimo nate in poskusi preživeti vsak dan posebej. Samo to.

Pozdravljena IU!

Zelo mi je žal !
Sploh si ne morem predstavljati kaj to pomeni za žensko!
Tudi mene je že vnaprej strah IU, ko končno enkrat zanosiš po vseh teh komplikacijah in težavah se pa ti lahko čisto nepredvidljivo zgodi takšna velika izguba!

Draga IU, pravzaprav tudi jaz ne vem, kaj lahko rečem, da bi ti bilo vsaj malček lažje. Vedi, da tukaj mislimo nate in se lahko na nas obrneš vedno, predvsem pa takrat, ko ti je najhuje.

Drži se, Andreja1

Živjo IU,

Kar solze so se mi ulile, ko sem prebrala tvoj dopis. Spomnila sem se svojega sončka, ki sva se ga z dragim tako razveselila na začetku te pomladi, a je bilo v devetem tednu na žalost prav tako vsega konec.
Čisto te razumem, da ni besed za ta čustva, žalost, razočaranje. Kar izjoči se, saj ti nič ne more nadomestite te izgube. A vedi, da je moralo biti s tvojim/vajinim sončkom nekaj hudo narobe, da je do tega prišlo. Upri se na to dejstvo – nama je pomagalo, čeprav sva še dolgo jokala in jokala in …
Bo pa z meseci lažje, boš videla.
Vendar nikoli ne moreš izbrisati teh prečudovitih čustev, ko veš, da nosiš v sebi nekaj samo tvojega in tvoje ljubezni. Potem pa tisti BUM ! Žal je tako in le upamo, da bo naslednjič bolje. Saj se zelo redko ponovi.

Veliko se pogovarjajta o teh čustvih, ki Vaju sedaj premlevajo. Nama je pogovor pomagal. Srčno upam, da bo tudi Vama. Saj takšne žalosti in šoka ne privoščim nobenemu !!!!

alenka

To je za znoret. To je pa gotovo še huje, kot, če vsak mesec dobiš M. Takrat si vsaj malo pripravljen na neuspeh. Ampak tole, kar se je pa zgodilo tebi, IU, tole je pa za znoret. Upam, da se boš kmalu pobrala.

IU, ko sem prebrala kaj se ti je zgodilo so se mi vrnila vsa stara občutja izpred 2 mesecev.
Kakorkoli ne obupat, men je pogovor več koristil kot sem si sploh lahko mislila in šele takrat sem videla koliko jih je, ki so čutili z menoj. Ne morem ti reči karkoli tolažilnega zaenkrat, ker sem še sama zelo občutljiva. Ampak res pa je, da se morata veliko pogovarjati.
In sej veš za dežjem posije sonce mogoče je pa res vsaka stvar za nekaj dobrega, ampak ne vemo še zakaj. Čeprav ne moreš verjeti, da se ti lahko zgodi kaj tako groznega.

LP Ema

Ne vem, kaj ti naj drugega napišem kot to, da mi je žal. Poznam občutek, ko izgubiš pikico v sebi, sem pa prepričana, da te žalost ne bo omejevala in da boš kmalu spet začela razmišljat v to smer.

Kaj naj rečem…
Poznam občutke, tako znani so mi. Kot da bi jih čutila znova. Ampak, veš, saj bo mimo. In nekoč bosta ob tvoji postelji spala še kakšna dva majhna srčka. Srčka tvojih otrok. Boš videla. Bo, bo.

Draga IU
Kaj naj ti povem ali napišem ne vem še sama, ker sem zelo razočarana, ko si napisala kaj se ti je zgodilo. Sapo mi je zavzelo zelo sem bila žalostna zate verjemi mi…….. Ne vem lahko te potolažim in rečem ja saj bo, ampak vem, da tvojemu srčku je pa hudo in še kako hudo te predober razumem…….. Želim ti, da čim prej ponovno zanosiš in, da ti srček ponovno veselo zabije, saj bo boš videla, da bo…… Želim ti vso srečo in čim manj jokanja.
Lep pozdrav
Doroteja

Hvala vsem za želje, občutke, misli in vaša doživljanja. Pogreb je za mano. Ja tisto v bolnici sem včeraj imela za pogreb. Dokončno slovo.
Naj vam še sama napišem nekaj statistike, veliko je tega 20-30% nosečnosti se tako žalostno konča in sicer do 12. tedna. Pred mano na vrsti je bila punca, ki je sicer naravno zanosila takoj, brez problema, vendar se ji je to zgodilo že drugič zaporedoma. Najhuje je to, da sploh ne veš kdaj se zgodi. Nobene krvi, nič. Razmišljam nazaj, en dan me je noro bolelo v predelu levega jajčnika. Zdravnica je rekla, da imam kilo.
Edino po čemer bi morala vedet so bile prsi. Nekako me niso več bolele že cel teden, takrat nisem vedela vzroka, zdaj ga.
Upanje in borba naprej! Jaz se ne bom dala, tudi ve se ne smete!!!! Nekaj zamrznjenčkov naju še čaka…

SE VESELA DA RAZMISLJAS TAKO POZITIVNO, IN VSEENO MI JE ZAL ZA TEBE.
BO ZE
LP
HANA