Danes sem presajala svoje rožice -revice, ki so se znašle pri meni. In sem zopet ugotavljala-ta ima uničene korenine, ker je bila preveč zalita, ta zato, ker je bila premalo zalita.

Meni enostavno ne gre – ne znam ugotoviti, kdaj in koliko vode rastlina potrebuje. Večinoma ugotavljam, da jih preveč zalivam.

Prosim za nasvete, kako naj se ravnam, da ne bom več najhujša nočna mora rož in rastlin. Zanima me naslednje:
– kako ugotoviti, ali je rastlina žejna,
– koliko (v dcl?) zaliti.

Vdala se ne bom, po naravi sem trmasta in hočem imeti enkrat v življenju rožce, da bodo vsi zijali.

No, razne vrtnarije in cvetličarne bi mi zagotovo podelile zlato plaketo -glede na število rastlin, ki sem jih že pokupila.

Prosim izkušene mačke, ki jih na tem forumu, kot sem uspela ugotoviti, mrgoli, da mi izdajo skrivnosti zelenih prstov. Jaz imam črne in za rastline, ki se znajdejo pri meni, pomenijo smrtno obsodbo (slej ko prej).

Hvala že vnaprej.

Zivijo,

torej stvar je v tem, da je dobro rastline poznati malo iz literature in se hkrati učiti iz napak. Če imaš težave s preveč zalivanjem, je en način ta, da jo zaliješ takrat, ko postanejo listi rahlo (poudarjam, rahlo!) mehki (takrat ima premalo vode) in jo zaliješ (recimo 1-2- deci na 10-12 cm velik lonček). Kar ostane vode v podstavku, čez pol ure odliješ. Nekam si zapiši, koliko časa je preteklo od zadnjega zalivanja. Če si boš tako pisala, boš kmalu ugotovila, kdaj je treba zalivati (kakšen dan prej predno ratajo listi mehki). Seveda je pri 30 stopinjah poleti drugače kot pri 12stih pozimi, sploh pozimi je dobro biti varčen z vodo (rastline ki jih poleti zalivam vsake 2 ali 3 dni, zalivam pozimi manj kot 1x tedensko. Je pa res, da za vse rastline to ni primerno (v enem tednu bi večina rastlin že morala pokazat, če imajo premalo vode, če pa ne, spadajo med tiste, ki za vodo niso zahtevne in jih moraš zalivati pač po občutku). Take rastline so običajno tudi bolj varčne in zadošča zalivanje 1x tedensko. To je seveda zelo zelo splošen nasvet, pomagalo ti bo zgolj opazovanje in pisanje, izkušnje pač. In še to, več različnih rastlin ko imaš, bolj verjetno ti bodo propadale, preprosto zato, ker imajo različne zahteve zalivanja in če nisi ravno upokojenka s preveč časa se zlahka zgodi, da kdaj pozabiš kaj zaliti oziroma moraš biti miselno izredno skoncentrirana. To je primerno za ljudi, ki jim ni težko delati veliko stvari hkrati in to vsak dan. In potolaži se, tudi izkušenim kdaj kaj propade. Ponavadi takrat, ko začnejo listi rumeneti, že vidim, da nekaj ni v redu s koreninami in poskusim rastlino rešiti tako da jo porežem, naredim poteknjenec v vlažno zemljo, poveznem čez prozorno polivinil vrečko, da nastane 100% vlaga in to pustim kakšen mesec (vmes kdaj pa kdaj malo prezračim), potem pa vrečko malo preluknjam in počasi odstranjujem. Tako lahko marsikatero rožo še rešiš, tiste kjer se pač da. Sicer pa če bi vprašala bolj konkretno bi ti tudi bolj konkretno odgovorila. Pomembno je tudi redno gnojenje, potem so pač lepše, (recimo redno na 14 dni), če pozabiš, bo tak tudi rezultat. Jaz napr. sem razdelila eno mlado razraslo afriško vijolico, eno imam doma eno pa sem nesla v službo. Temperaturni in svetlobni pogoji so podobni. Doma sem jo redno gnojila že od februarja in mi bo zdaj že cvetela, v službi pa, ker sem velikokrat pozabila, je pa še vedno v “otroški” fazi.

Pa lep pozdrav,

Romi

Jaz se držim nasveta,ki pravi, da potisni prst v zemljo. Dokler gre zemlja z lahkoto za noht ima roža še dovolj vlage. Drugače jo je pa že treba zaliti.
LP

Jaz pa se držim pravila, da zalijem rožo šele takrat, ko je zemlja na vrhu izsušena (potipam s prstom in ko je suho, zalijem). Tako zalivam vse svoje rože in vse lepo rastejo, zato mislim, da jim takšen način najbolj ustreza. Zalijem pa kar obilno, vendar potem odvečno vodo OBVEZNO odlijem.

Zdravo,

no načinov je veliko, ampak to. kar sta omenili Mitka in Ribica bi bilo preveč zalivanja za recimo afriške vijolice, orhideje, juko, nekatere peperomije, sanseverijo, da o sukulentih ne govorim. V vrtnarijah je marsikaj drugače kot doma. Afriške vijolice, ki so tako lepo vlažne, ko jih dobimo iz trgovin, so posajene v šoto (da so lažje in imajo manj stroškov), prej ali slej jih je treba presaditi, ker šota nima hrane, takrat pa se začno težave, hitro jih zaliješ preveč… Skratka nekaj izkušenj in veliko branja literture je treba….

Romi

Meni se obnese (sploh poleti) za večino lončnic (razni fikusi, dracene, difhenbachije, afriške vijolice, orhideje…), ki so presajene in niso v sami šoti, nasledji sistem:
– večkrat na dan vse rastline močno porosim (pazim, da na njih ne sije sonce dokler se ne posušijo), da kaplja od listov
– če so res suhe, jim popršim še malo zemljo
– na vsake 14 dni jih do vratu (do roba lončka) potopim v postano vodo sobne temperature, in jih toliko časa pustim dokler se delajo balončki (zrak uhaja iz zemlje), potem jih dam na rešetko, da se dobro odtečejo
– po “utapljanju” dam še vsaki “en pljunek” v vodi raztopljenega gnojila

Tako zalivanje jim še najbolj prija.
Tiste, ki so bolj na soncu in kadar je res vroče pa “utapljam” tudi vsak teden, le gnojilo jim potem ne dodajam vsakič ampak na 14 dni.