gnojenje vrta
Zanima me s čim naj letos gnojim vrt. Običajno sem kompostirala kravji gnoj in uporabila še ostali kompost, vendar v jeseni tega nisem uspela storiti(porod,…). Zelenjavnega komposta imam bolj malo.Ali naj vseeno uporabim kravji gnoj, pa čeprav nekompostiran? Kaj povzroči takšna uporaba gnoja? Biogrene pa nočem uporabiti, ker imam občutek,da je umetna, pa še prebrala sem, da so notri tudi živalski deli. Ali obstaja še kakšno drugo gnojilo, ki ni umetno in ki bi ga lahko uporabila zdaj?
Hvala in lep pozdrav vsem
Mislim da obstaja tudi neko gnojilo narejeno iz kompostiranih ostankov stisnjenega grozdja.
Ker pa vsako leto gnojiš najbrž ne bo velikega problema, če eno leto malo manj pognojiš. Jaz vsako leto potresem po vrtu le malo doma pridelanega komposta in nekaj od kupljenega. Enkrat biogreno, enkrat kompostirano grozdje eno leto pa samo kamninsko moko. Pa mi kar dobro rodi. Pa tudi strokovnjaki opozarjajo na preveč pognojene hišne vrtičke.
Z dodajanjem svežega gnoja na vrt pa boš najbrž prinesla tudi mnogo semen plevela. Zato jaz z svežim gnojem raje ne gnojim. Sem rabila kar dolgo, da sem omilila napad plevela na vrtu, ker sem enkrat (cca 10 let nazaj) vrt pognojila z svežim gnojem.
Tajči glede plevela in hlevskega gnoja sem jaz enekega mnenja.
Jaz vrt gnojim z biogreno in domačim kompostom. Problem, mi delajo deževniki , ki nimajo dovolj hrane v zemlji in prihajajo ven po hrano.
To je lahko svežo nasajena solata. Zemlja je na površini čisto preluknana.
Tajči ali imaš enake probleme s tem in kako to težavo rešiti.
Jaz imam drugačen problem. Zemlja je zelo zbita. V začetku je bila sama ilovica (skoraj za lonce delat). Potem smo ji pred cca 12 leti dodali še nekaj šote z barja. Smo imeli srečo, ker je možev prijatelj gradil in nam je dal del odkopane šote. Potem sem pognojila z mnogo hlevskega gnoja. Potem sem gor nasula na vse poti smrekove oblance. Po nekaj letih sem bila vsa blažena če sem na kvadratnem metru našla enega deževnika.
Sedaj moram reči, da so deževniki že kar pogosti prebivalci vrta. Vendar jih niti slučajno ni toliko, da bi mi lahko delali škodo. Smo še vedno v tisti fazi, ko se vsakega deževnika, ki ga najdemo razveselimo in ga takoj vtaknemo nazaj v zemljo.
Je pa tudi res, da sem jaz bolj len vrtnar in že nekaj let ne prakticiram več prekopavanja vrta. Na spomlad zemljo samo toliko zrahljam z vilami, da poberem plevele ven. Z tremi roglji zrahljam vrhnjo plast zemlje in pričnem saditi.
Moj vrt je bolj neurejene vrste. Gredice so različno široke. Stvari rastejo kar malo po svoje. Po vseh kotih rastejo rože, ki so se same zasadile že v preteklih letih (jaz jih samo malo razredčim). Včasih mi kakšna stvar niti slučajno ne rata. Jeseni mi solato navadno požrejo srne. Kadar imam slab dan se malo razburjam, potem me pa mine. Sem bila pa lani zelo ponosna, ker mojega fižola niso napadle uši, moja mama, ki stanuje 1 km stran je imela pa vse črno. Pa je štupala in … jaz pa nič. Če se že kaj čudnega prime pridelkov mojega vrta navadno uporabim samo curek vode ali pa mogoče še lesni pepel. Koprivam pa ne zaupam preveč ker so se želele razširiti na vrt. Tam jih pa ne maram preveč. Jih imam na posebnem delu travnika dovolj.