Peta otroska bolezen
Pozdravljeni!
Naj Vam opisem, kako je potekalo.
Ze skoraj dva tedna je bil moj 6,5 mesecni fantek siten, obcasno je dobil vrocino, drugace pa ni kazal, da bi bil bolan.
Bila sva dvakrat pri zdravniku, vendar nic resnega.
Vceraj pa sva sla ponovno k zdravniku, ker Hiconcil, ki sva ga dobila v soboto, ni skoraj nic pomagal. In vceraj dobi moj sincek vse polno izpuscajev, diagnoza-peta bolezen.
Zdravnica je povedala, da je bolezen sedaj minila.
In sedaj sem vsa v skrbeh, ker smo s svakinjo, ki je noseca 14 tednov imeli stike.
Zanima me, ali bodo tudi pri njej (v primeru okuzbe) enaki simptomi, kot pri otroku. Kaj lahko plodu povzroci tale bolezen?
Najlepsa hvala za odgovor!
Nina
Draga Nina,
Dobro je, da peta bolezen ni zelo nalezljiva. Obstaja tudi možnost, da je vaša svakinja že bila v stiku s tem virusom v svojem zgodnjem otroštvu in zato ta ob ponovnem stiku ni nevaren za njo in za otroka.
Najbolje bo, da se pogovori s svojim zdravnikom in obišče infektologa. Infektolog lahko s preiskavo ugotovi ali je nosečnica za okužbo s parvo virusom B19 imuna in oceni ali je plod v nevarnosti za okužbo.
LP
Tale odgovor me je pa zelo presenetil!
Ko sem bila noseča, je moj sinek zbolel za peto boleznijo. K zdravniku ga je peljal ati in tam je izvedel, da to SPLOH ni nevarno za plod! In tako sem bila popolnoma brezskrbna. No, vse se je srečno končalo, hčerkica je stara že 9 let – in vse je OK.
Zanima me le, ali je zdravstvo v tem času spoznalo nove učinke pete bolezni ali pa naš zdravnik tega ni vedel. Kako naj mu potem sploh še zaupam?!
Draga Stanka!
Le zaupajte svojemu zdravniku še naprej, saj vidite da vam je pravilno svetoval. Pred 9 leti še nismo vedeli, da peto bolezen povzroča parvovirus 19 in zato nismo poznali posledic okužbe ploda s tem virusom. Na srečo pa smo vedeli, da je bolezen malo nalezljiva in da smo odrasli proti okužbi s peto boleznijo relativno odporni. Danes okužbo nosečnice lahko laboratorijsko dokažemo. Vemo tudi, da je verjetnost, da bi virus okužil plod relativno majhna. Če pa ga okuži ima to zanj lahko hude posledice.
LP
Da, res je. Je pa še nekaj na kar včasih ne pomislimo. Ko neka skupina opiše nova dognanja, številne raziskovalne skupine po raznih državah poskusijo potrditi ali ovreči njihove ugotovitve. In če se izkaže, da ugotovitve potrdijo tudi druge neodvisne skupine in je ta problem za klinično prakso pomemben, se prične presoja ali bi bilo potrebno to preiskavo vpeljati v rutinske laboratorije. Seveda na to reagira industrija, s ponudbo reagentov s katerimi lahko te preiskave v laboratorijih rutinsko in ponovljivo izvajamo. In navsezadnje se morajo zdravniki, ki delajo v praksi seznaniti z možnostjo novih preiskav… In tudi ta znanja ne pridejo čez noč . Takšen proces traja leta…
LP Stanka, prijetno je kramljati z vami.