Pozdravljeni,

niti ne vem če je to vprašanje ali bi samo rada videla če še kdo tako razmišlja in kaj naredim da grem vem iz tega začaranega kroga. Imam lepo družino, dva zdrava otroka, dobro službo, v glavnem vse je OK.
Stalno sem pa v strahu, da bo nekdo zbole za rakom. Ne vem zakaj, ampak zadnje čase se mi zdi da je tega vedno več, umirajo vedno mlajši ljudje. Konstantno si pregledujem prsi, vsak nova pigmentna pika me zaskrbi, za vsako nepojasnjeno bolečino se bojim da je rak. Enako me skrbi tudi za moža. Potem stalno prebiram zgodbe na forumih Kako živeti z rakom in Bolečina ob izgubi bližnje osebe. Ne vem zakaj to delam in se bojim da bom zbolela ravno zaradi tega živciranja in stalnega razmišljanja o bolezni. Velikokrat sem se že zavestno odločila da bom s tem prenehala, pa za nekaj časa neham in potem me spet zanese na te forume.
V oktobru grem tudi na potovanje z letalom in sem prelgedala že vse internetu o letalskih nesrečah, na televiziji prav iščem oddaje o letalskih nesrečah,… Sita sem že tega a ne vem kako nehat. Eno je rečt zdaj pa dosti ampak kaj ko se v glavi porajajo vedno nove in nove misli.
Upam, da nisem preveč zabluzila. Če je imel še kdo podobne težave, kako ste jih rešili?

lili- enak problem imam tudi jaz.Ne vem kako bom to rešila. Bojim se za sina ,ko gre ven.Bojim se zase,da se mi kaj ne zgodi in mi sin ostane brez mene…….brrrrr ne smem razmišljati

enake težave, žal pa jih tudi jaz ne znam preseči… LD

Lili, pozdravljena,

tudi sama sem dolgo imela večni strah pred življenjem. Strah me je bilo, kako bo, ko bodo umrli starši, ko bom zbolela, kaj bo čakalo moje otroke, glede na to, da gre ta svet na slabše, na koncu me je bilo že strah iti v službo, poistovetila sem se z vsako osebo, ki je bila bolna, nesrečno zaljubljena, skratka vse slabe stvari sem projicirala nase. Meni osebno je zelo pomagala knjiga Martina Kojca-Učbenik življenja, ki ti zelo lepo pove, da se moramo bati samo svojih misli, ne bolezni, ne prihodnosti, ne razočaranj, samo svojih lastnih misli in ti svetuje, kako strah premagati in res uživati v življenju. Toplo priporočam 🙂

Draga Lili!

Sama imam podobne tezave. Prav tako kot ti, urejeno druzino, lepo sluzbo, vse je ok, a kljub temu zivim v vecnem strahu, da me bo nekekga dne na lepem kap. Tudi sama ob najmanjsem glavobolu, vrtoglavici, spikanju v glavi…, pomislim na najhuje. In to je postalo ze zelo zelo motece. Ce ne razmisljam o sebi, se bojim, da se to zgodi komu mojih bliznjih. Tudi sama se ze nekaj let vrtim v zacaranem krogu. Vem, da nekje mora biti razlog. Mislim, da to ne morem pripisati hipohondriji. Stara sem 31 let, zdrava, in vedno bolj se mi zdi, da bi morala poiskati strokovno pomoc, ugotoviti zakaj me prevevajo take misli in se jih cim prej resiti. Zavedam se , da si s tako miselno obsesijo resnicno lahko kaj nakopljem.
Upam, da sem te potolazila vsaj toliko, da ves, da nisi edina. Ce pa imas kaksno idejo, kako se tega resiti, ti bom pa neskoncno hvalezna.

Laurika

Draga Lili!

Sama imam podobne tezave. Prav tako kot ti, urejeno druzino, lepo sluzbo, vse je ok, a kljub temu zivim v vecnem strahu, da me bo nekekga dne na lepem kap. Tudi sama ob najmanjsem glavobolu, vrtoglavici, spikanju v glavi…, pomislim na najhuje. In to je postalo ze zelo zelo motece. Ce ne razmisljam o sebi, se bojim, da se to zgodi komu mojih bliznjih. Tudi sama se ze nekaj let vrtim v zacaranem krogu. Vem, da nekje mora biti razlog. Mislim, da to ne morem pripisati hipohondriji. Stara sem 31 let, zdrava, in vedno bolj se mi zdi, da bi morala poiskati strokovno pomoc, ugotoviti zakaj me prevevajo take misli in se jih cim prej resiti. Zavedam se , da si s tako miselno obsesijo resnicno lahko kaj nakopljem.
Upam, da sem te potolazila vsaj toliko, da ves, da nisi edina. Ce pa imas kaksno idejo, kako se tega resiti, ti bom pa neskoncno hvalezna.

Laurika

Tudi jaz se nahajam v podobni situaciji. Vsako malenkost imam za hudo bolezen. Res je hudo, ker toliko mladih umira v današnjih časih.

To je vse psiha. Zamoti misli na kej druzga.
Vem kako je teško, ko ti misel pade v glavo kot utrinek. Jz mam tud učasih strahove-sam to je normalno, jih itak mamo vsi. Misli sam na kej drugega in upam da ti rata.

Nabrž poznate rek: Kar kličeš, prikličeš…….predlagam da takoj zamenjate misli z…..VSI SMO SREČNI, ZADOVOLJNI IN ZDRAVI…
Vse dobro

Kot, da bi jaz to pisala. Tudi jaz ne vem kako to rešit. Meni so svetovali, da naj si najdem kakšno zaposlitev, ki me bo tako prevzela, da bo pregnala te negativne misli. Zdaj premišljujem kaj naj bi to bilo in mi že to malo preusmeri misli. Jaz iščem rešitve po vseh forumih, knjigah, poskušam z pozitivnim razmišljanjem, vendar nekako ne najdem miru.
Upam, da se bova skupaj spomnili kakšne rešitve, mi je pa že odleglo, ko vidim da sva dve.
LP

DašaL
Najlepša hvala za tvojo informacijo o knjigi, sem si jo šla takoj sposodit in mislim da res deluje. Si jo ti prebrala večkrat? Kako dolgi si rabila, da si se otresla strahu?
Lep dan!

Tudi mene je stalno strah. Jaz če se kdo od mojih ne javi na telefon že mislim da se je kaj zgodilo. Ne hodim na potovanja zaradi letala…….vsak dan imam nov strah ampak najbolj grozno je da si s tem uničujem življenje ki bi bil sicer zelo lep.

Hey!

Ti bom dala hiter nasvet!!! (niti nisem brala kasnejših komentarjev, tako da se oproščam, če se ponavljam)
Vse je v miselnosti…. in če se bojiš svojih misli, da bi te bilo strah, se boš pač še naprej bala. Poskusi razmišljati o tem , kaj si želiš. Pa ne o tem, da si ne želiš, da bi zboleli za rakom. To preprosto odmisli. Razmišljaj o tem kaj si želiš, svojo energijo usmeri v uresničevanje zastavljenih ciljev.

Priporočam ti knjigo THE SECRET (Rhonda Byrne)