sanje
Pogosto sanjam, da me nekdo zasleduje, preganja (ni nobenega obraza, samo ena figura, lahko celo vec ljudi). Vedno bezim in bezim in vcasih mi je tezko bezati, kot da me noge ne ubogajo vec, moji zasledovalci pa prihajajo blize in blize. In ko ne morem vec bezati, se skrijem, v upanju da me ne bodo nasli. In ponavadi skrivalisce ni ne vem kako varno in skrito, vem da me lahko najdejo in vem da me hocejo poskodovati, mi zadati bolecino ali pa celo ubiti. Veckrat imajo zasledovalci orozje kot recimo pistolo in me hocejo ustreliti ali pa kaj drugega. Sem tudi ze imela take sanje, da me je nekdo ustrelil ali pa zabodel z nozem in da sem umrla. Vcasih so te sanje res motece in res zive in zbudim se vsa prestrasena in srce mi divja sto na uro. Ne vem zakaj se mi ponavljajo, na zalost si ne pisem dnevnika da bi videla kako pogosto.
Ima kdo kaksno idejo, kaj naj bi pomenile?
cudovite sanje;
bolj razlocne skorajda ne morejo biti. Ker, ce bi bile, jih Vi verjetno ne bi hotela sprejeti, tako pa se le bavite z njimi.
Ja, tipicna slika vsih tistih, ki se nocejo spoprijeti s sabo. Cutijo se ogrozene, napadene, ker bi morali opustiti svoje navade misljenja, delcek svoje osebnosti (to Vi vidite kot “skodovanje”). Vendar vcasih je treba umreti, da se ponovno rodite (mitologija Phönixa). Ce se tega strokovno podstopite, Vam to ne bo skodovalo, temvec Vam bo pomagalo, da se boste lahko spoprijela z vsako situacijo. Se ne bo treba vec skrivat za izgovori, ki ste jih sprejeli za vaso resnico.
Ker v sanjah ne vidite obrazov, s tem Vam podzavest pove, da to ni pomembno v tem primeru KDO je, temvec je pomembno o cem se gre. Vi se zaenkrat se skrivate, se ne borite… ampak pred sabo se ne morete vecno skrivati… in cetudi ne cutite zavedno potrebe po psihoterapiji, bi bila to ena pot, ki je ne bi nikoli obzalovali – v boljso zivljensko kvaliteto.
🙂