Najdi forum

Lep pozdrav

Pišem vam, ker resnično potrebujem pomoč. Kot otrok sem bila tudi sama spolno zlorabljena. Bilo mi je šele 7 let. Tega nisem mogla povedati nikomur in sem potlačila vase. Fant je bil moj najboljši prijatelj in eno leto mlajši od mene nisem mogla verjeti, da se mi je zgodilo kaj takega in še sedaj ne morem, ker je bilo res zelo hudo in se ne da opisati. Najbolj me pa boli to, da samo mislim na to ne morem biti srečna in ne morem osrečit drugih kar si nadvse želim. Predvsem si želim, da bi lahko osrečila druge ljudi, ki so doživeli to izkušnjo.

Pozdravljena!

Hudo mi je, da si morala tudi ti to doživeti. Lahko si predstavljam kako ti je, saj sem doživljala isto. Ja, res je težko samemu sebi priznati, si verjeti, da se je to res zgodilo, ker tako boli. Lažje bi bilo, če bi lahko vse skupaj iz spomina preprosto izbrisali, pozbili, potlačili. Pa te moram razočarati – to ne gre. Ker enkrat privro spomini na plan.

Kaj storiti? Priporočam ti, da o teh zadevah spregovoriš. to je nujno. Zaupaj to svojo bolečo zgodbo, izkušnjo nekomu, ki se ti zdi vreden zaupanja, za katerega misliš, da bi ti znal prisluhniti in te tudi resnično slišati. Lahko je to npr. najboljša prijateljica. Ali pa si pomagaj tako, da si poišči strokovno pomoč. Iz lastnih izkušenj vem, da je te stvari skoraj nemogoče predelati sam. Naj te ne bo sram poiskati pomoč psihologa, psihoterapevta,… To da si poiščeš pomoč ni sramotno, verjamem pa, da je na začetku težko. Vsaj meni je bilo. Ampak potem je veliko lažje, ko vidiš da je nekdo, ki te razume v tvoji stiski, bolečini. Lahko pa pokličeš tudi na kakšen anonimni telefon in se po telefonu pogovoriš, če ti bo tako lažje. Najpomembnejše je, da daš to svojo bolečino ven iz sebe. Ker molk zelo zelo boli.

Vedi, da si zaslužiš to, da si srečna, vesela, da imaš lepo življenje. Reši se teh občutkov ničvrednosti (ki so sploh pri nas, ki smo to doživeli zelo pogosti). Verjemi, da ti bo počasi, korak za korakom uspelo. Predvsem pa imej rada samo sebe. Nauči se osrečiti najprej samo sebe. Ker najpomembnejša si ti. In potem boš lahko osrečila tudi ljudi okoli seb.

Bodi pogumna in se ne predaj. Bori se dalje. Zavedaj se, da nisi sama v tem in da nisi bila za te stvari kriva ti.

Želim ti, da bi tudi tebi uspelo se rešiti iz tega tunela teme in na novo zaživeti.

Čim manj bolečine in solz ti želim.

Pozdravljena!
Vem kako ti je,kako se počutiš.Tega se ne boš mogla rešit sama.Predlagam ti,da si poiščeš strokovno pomoč.Naj te ne bo sram stopit k kakšnemu psihologu,lahko tudi greš k svoji osebni zdravnici in te bo ona napotila naprej. Ne zadržuj vsega tega v sebi.Na žalost tega ne boš nikoli pozabila,lahko se pa naučiš živet s tem. Ne tišči vsega tega v sebi,deli svojo bolečino z nekom,ki mu zaupaš.

Vse dobro ti želim!

Saša

zdravo..

me veseli, da ti je uspelo to spraviti iz sebe..
tudi meni se je to zgodilo in te popolnoma razumem..vem kaj prenašaš in kaj čutiš..če želiš mi lahko pišeš na email, pa se bova kaj več pogovorili.a prav?

drži se…**

Ne morm več prenašat tega vse nas mučjo problemi nihče ne more več resnično uživati življenja samo zaradi ene noči ali dneva.Punce ne vem kje bomo našle odgovor.Nimamo svobode ničesar.Za celo življenje pečat na nas to se mora nehat to gre iz roda v rod.Nekako moramo neki naredit za vse nas ki so nam moški storili hudo.Vendar bolj ko se spopadam s scared več je ljudi ki bi mi lahk škodovali.Tko zdej sm pa napisala krut vendar resničen lajf.Včeri me nekdo napadel nisem ga poznala preprosto napadu me nism vedla kaj nardit za v bodoče se bom pripravila tud s hladnim orožjem če ne gre drugače.Srečo sm mela včiri k je nekdo prišel pa me je mogl spustit, kr drugač bi blo hudo zanga.Res se morm pripravt kaj če v prihodnje ne bo nikogar zravn.Sama morm nekako ukrepat vem kako je in hočem pomagat vsem ki to ste doživeli oz. še doživljate tko ko jst.Mormo se postavt na noge.Nočm bit več žrtev ne veeččččččččč

Pozdravljena,anonimno!

Tudi sama sem to doživela v otroštvu in tudi sama sem vse to potlačila daleč v podzavest.
od tega trenutka dalje sem bila zelo nesamozavestna,tiha in vase zaprta oseba.V sebi pa me je razjedalo,pa nisem vedela zakaj.

Šele dolga leta po tem(sedaj sem mamica)sem se spomnila tega – bil je kot priblisk na morju,dve leti nazaj.Spoznanje je bilo zelo zelo težko,a tako vsaj vem zakaj vsa ta negotovost,razjede,nesproščenost,nezaupanje v ljudi in tudi težave v spolnosti.
Podrl se mi je svet,a sem marsikaj stuhtala v glavi – ko se je odvrtel film nazaj.Šla sem v društvo kamor sem hodila eno leto.Veliko so mi pripomogli,a večino poti moram prehoditi sama.

Res je,je težko a NE NEMOGOČE.vse se da,če je volja in vztrajnost rešiti se in zaživeti boljše življenje.

Če boš želela vstopiti v kontakt z mano,kar pogumno skupaj bove MOČNEJŠI.

lep pozdrav,

lp Maja

New Report

Close