Pred 10-dnevi je moj sin, ko sem mu hotela dati poljubček, uprl roke vame in zavpil: “Mami, ne me seksat!”

Minute, ki so sledile, na žalost pa so te prešle v dneve, so najstrašnejše v mojem življenju.

Sin, v nadaljevanju ga bom imenovala T., je star 9 let. Je avtist in obiskuje Osnovno šolo pri Centru za sluh in govor v Mariboru. Ker je avtist se mora odnosov, kaj le-ti pomenijo, in pravzaprav vse kar se nam, navadnim ljudjem zdi enostavno in vsakdanje, učiti.

Letos je v razred dobil sošolce, 4 nove dečke. Naj omenim, da je OŠ pri Centru za sluh in govor že davno izgubila svojo resnično povezanost s svojim imenom in v “boju” za zadostno število otrok, je na šoli tudi dosti otrok, ki prihajajo iz neurejenih družin in je njihov, oni rečejejo temu PRIMANKLJAJ posledica teh razmer.
Med njimi, temi sošolci, je izstopal deček, imenovala ga bom S., ki je agresiven. V besedah, dejanjih…. In stalno išče pozornost, toži, predvsem pa svoja dejanja nalaga drugim.

Kot je znano, avtisti težko sprejemajo spremembe in tako je bilo tudi s T.. Vendar pa je ta njegova “razdražljivost” rastla do take mere, da sem v oktobru obiskala ravnateljico in jo prosila, da posreduje. Vsi zaposleni na šoli so za ta problem vedeli. 8.11.2004, sem ravnateljico spet prosila za sestanek, na katerem naj bi obravnavali premestitev mojega sina v drug razred. Na sestanku so me nekako hoteli pomiriti, da je vse ok, da je treba se naučiti živeti skupaj itd. ker seveda v vse to nekako nisem verjela, sem spremljala kaj se dogaja in moram reči, da ko se je saniral en problem, je prišlo do novega, vedno hujšega. In to tako daleč, ko mi je sin rekel 23.1.2005, da ga sošolec seksa.

Seveda sem ga izprašala kaj to pomeni. Opisi in imitacija je bila grozljiva. Od lizanja po telesu, nagem, do otipavanja, držanja za spolne organe in spraševanja, če mu to paše, do…no sin mi je tudi pokazal gibe its…Vsega pač na tem mestu ne želim opisovati, vendar pa mi je psiholog, ki je tudi sodni izvedenec za otroke pritrdil, da se je to dogajalo in da je šlo za “takšen” kontakt- sin je tudi risal risbice, kjer je jasno pokazal kako se je to dogajalo. T. je tudi povedal, da mu je ta isti deček povedal, da je T. peder, ker ” seksa z njim”.

V ponedeljek 24.1.2005 sem vse skupaj prijavila v šoli. Seveda pa so se oni zaščitili. Ker nisem odnehala s pritiski na njih v smeri, da naj naredijo kaj na vsej zadevi in da naj zaščitijo vse otroke, predvsem pa sem zahtevala kot podpredsednik Sveta staršev, da se skliče sestanek, sem postala za njih naporna in so me začeli obravnavati, kot neko nevarnost. Za 3.2.2005 so sedaj sklicali sestanek s predavanjem gospoda Aca Prosnika “Socialni in psihoseksualni razvoj v obdobju pravega otroštva(7-12 let)”. Že več kot teden, se pravi od 24.1.2005, sedaj obiskujem pouk skupaj s sinom in ga čakam pred razredom oz. sem prisotna, saj v ponedeljek 24.1.2005, ko sem zadevo prijavila niso ukrenili nič, da bi dečka ločili. Naslednji dan so, ker sem tako reagirala, prestavili mojega sina v en razred nižje in je sedaj v drugem razredu, v sredo pa so potem do petka imeli dečka, S., doma.

Včeraj je do mene prišla sinova logopedinja in mi rekla, da naj razmislim o tem, da bi sina prestavila.

Postavljam vprašanje, kaj narediti? Moj otrok je avtist. Zaradi njegovega stanja sva se preselila iz Celja v Maribor. Verjela sem, da bova tu končno zadihala. Reči tudi moram, da so delavci na tej šoli OK. No, za varnost svojih otrok res niso poskrbeli, saj se je to dogajalo med pet minutnim odmorom, pa tudi šolska psihologinja je imela dvakrat na teden skupne obravnave tega razreda, od novembra dalje pa tudi individualne s vsakim posebej.

Ugotovila pa ni nič (v ponedeljek je sicer dala izjavo, da sedaj šele razume zakaj so se dečki kljub problemom, ki so jih imeli, razumeli med sabo.)

Kaj storiti? Prijaviti zadevo policiji?

Resnično sem v dilemi, ker v bistvu bi s tem izpostavila tudi svojega T., pa končno tudi S. bi bil mogoče preveč izpostavljen, končno je le otrok, ki mu je treba pomagat (prihaja iz družine, kjer oče sicer skrbi zanj, mati pa je po besedah socialne delavke in ravnateljice, ponavadi pijana in v stanju, ko za sina ne skrbi- v bistvu pa to pove tudi deček sam).

Prosim za odgovor, pomoč. Lahko tudi kar na mail.
Vesna

Ker smo se slišali tudi po telefonu in se dogovorili za pogovor, bo moj odgovor zelo kratek.
Otroci s posebnimi potrebami so toliko bolj ranljivi in žal lahko še pogosteje žrtve kot drugi otroci. Nikoli ne smemo minimalizirati njihovih sporočil ali jih ne jemati z vso resnostjo. Tako bi se morale odzvati tudi institucije v katerih ti otroci preživijo pomemben del svojega življenja. Žal se soočamo z drugačnimi izkušnjami in dogaja se tudi, da se zaskrbljenost tistih, ki hočejo otroka zaščititi ocenjuje kot pretirana, kot nepotrebna ali pa se celo zanika potrebo po zaskrbljenosti. Razlogi so pogosto v tem, ker institucija ni , tako kot bi bilo pričakovati, že sama zaznala tovrstnih ravnanj in podvzela ustrezne ukrepe, ter poskrbela za zaščito otroka.
Strinjam se tudi z vami , Vesna, da je na mestu tudi zaskrbljenost za drugega otroka. Ne gre za opravičevanje njegovih ravnanj, toda otroci lahko tudi s svojimi ravnanji in posnemanjem ravnanj, ki so jih morebiti sami deležni s strani drugih, nakazujejo nekatere probleme, ki bi morali prav tako skrbeti ustanovo, v kateri so.
Poleg tega je od lanskega leta vsem šolam , vrtcem itd. s Pravilnikom naloženo, da so dolžni o ogroženosti otroka sporočati pristojnim Centrom za socialno delo , kar pomeni pravzaprav tudi razkritje problema.
V osebnem pogovoru vas bomo lahko podrobneje informirali o vaših in otrokovih pravicah in vas s tem tudi mi podprli pri vaših upravičenih pričakovanjih v zvezi z zaščito otroka.

Kot sem že v prejšnem pismu povedala, sem zaradi nezaupanja, ki ga imam sedaj do vsega skupaj, pač prisotna večino časa na šoli. Da se prepričam kako se bodo stvari reševale. Moram povedati, da v ponedeljek me ni bilo v šoli, včeraj je bil športni dan. Danes pa me je poklicala k sebi direktorica centra in mi dala dopis, ki ga je naslovila tudi na mag. Vero Bevc- ZRSŠ OE Maribor, mag. Alojz Širec-MŠZŠ, Ljubljana, mag. Bojana Globačnik, državna podsekretarka, MŠŠ, Sektor za osnovno šolo.

V tem dopisu je v eniem odstavku tudi napisano, da je… “prisotnost gospe Melanšek v prostorih šole oz. spremljanje pouka možna le ob predhodnem dogovoru z ravnateljico šole. Stalna prisotnost pa ni dovoljena…Ukrep se začne izvajati 3.2.2005”

“gospa Melanšek ima pravico pri komisiji za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami podati zahtevo po preverjanju ustreznosti usmeritve in vključiti otroka v drugo ustrezno osnovno šolo.”

itd.

Sama ne želim prestaviti sina drugam, ker sicer sem s centrom zadovoljna in prav tako sin učno napreduje. Vendar pa ne morem verjeti, da so napisali kaj takega, saj so me v lanskem šolskem letu sami prosili, če sem prisotna pri pouku zadnji dve uri v četrtek in petek. in takrat jih moja navzočnost ni ovirala. Sedaj pa sem postala ne vem “nevarna”?

Včasih se sprašujem, zakaj mora biti v tej naši družbi vedno kaznova žrtev? In to zato, ker je vsaj enkrat našla moč in se uprla? Pa čeprav je rekla le “NE”?

Jutri imamo predavanje, danes sem obiskala gospoda Prosnika. S Sinom sva bila tudi pri psihologu… V celotno stvar nisem želela vpletati policije, drugih institucij- nepotrebnih, ampak očitno se bo kepa morala začet kotalit.

In najhuje je, da, ko se že malo pomirim, mi oni s takim dopisom porodijo nove dvome.

lp,
v.

Spoštovana,
zgrozila sem se nad vašim pisanjem in predvsem se strinjam z vami, da žrtev vedna nastrada, krivec pa neskončno dolgo ni krivec. Na vašem mestu bi se obrnila tudi na policijo, saj sem na enem predavanju slišala, da so običajno kartoteke do osemnajstega leta prazne, češ saj je mladoleten. Mislim, da šole in podobne ustanove nimajo mehanizmov, ki bi razna nadlegovanja, nasilje lahko preprečila, zato bi se obrnila tudi na zavod za šolstvo. Mislim, da v hujših primerih morajo zagotoviti pouk za takega učenca ločeno od ostalih. Problem je dokazati, da je situacija huda, saj je toleranca postala izjemno visoka, učenci lahko tudi učitelje, ne samo učenca pošiljajo v tri krasne kar tako!!!
Vstrajajte!
LP Dori

Se popolnoma strinjam z Dori in veliko sreče:)

Predlagam prijavi policiji in Centru za socialno delo.

Pozdravljeni!
Na šoli bi lahko storili več, saj dopuščajo, da se spolne zlorabe dogajajo, zato so sokrivi. Če se delamo, kot da določenega nasilja ni, ga s tem dopuščamo, celo odobravamo, kot na šoli, ki jo obiskuje vaš sin.
S je resda še otrok, vendar se je svojega obnašanja nekje naučil. Tako ni spolno zlorabljan le vaš sin, temveč tudi tisti, ki ga zlorablja. S.ja bi bilo trebazaščititi pred njegovo družino, zanj bi bilo boljše, da bi šel v rejniško družino in bil deležen psihoterapije, seveda tudi vaš sin. Prijavite vso zadevo na center za socialno delo, saj so dolžni ukrepati, vprašajte pa za nasvet tudi na Društvu za nenasilno komunikacijo v Ljubljani (Miklošičeva 36, tel. št. 051 332 776, isto društvo sicer obstaja tudi v MB, vendar je neučinkovito) in na Združenju proti spolnemu zlorabljanju (Masarykova 24, Ljubljana, telefonske št. žal ne poznam). S pomočjo teh dveh institucij boste pritisnili na center za socialno delo, da bo ukrepal, saj znajo biti v takih zadevah včasih malo počasni.
Tisti, ki vas imajo za težko in bi vašega sina prestavili drugam ipd., si le zatiskajo oči pred resnico, očitno se pomena zadeve ne zavedajo, s svojim znanjem so očitno obtičali nekje v preteklosti. Raje bi kaznovali žrtev, ne storilca. Za svoje delo niso dovolj usposobljeni, žal tudi ne znajo poiskati informacij drugje, verjetno menijo, da vedo vse. Žal je takih veliko. Upam, da boste rešili zadevo, lep pozdrav!

Naša brezplačna tel. številka je 080 28 80, stacionarna 01 43 13 341, naš e-mail [email protected] , Združenje proti spolnemu zlorabljanju Masarykova 23, Ljubljana.

Pozdravljeni!

Dogodki so se začeli počasi razvijati. Dne 9.2. smo imeli sestanek sveta staršev na šoli in moram reči, da sem doživela osebni linč. No skoraj tako je izgledalo. Res je, da so bili prisotni predvsem delavci šole, vendar pa mi je ta njihov ignorantski odnos dokazal, da smo res, kot je rekel gospod Stropnik, preveč tolerantni glede nasilja. V četrtek, 10.2., sem tudi obiskala gospo Katjo Bašič in upam, da mi bo z njeno pomočjo uspelo kaj več narediti v tej smer.
Že ves teden pa tudi poskušam stopiti v vezo z gospo Lilekovo- Policija Maribor- vendar žal neuspešno. Z njo so kontaktirali prvič iz šole dne 26.1. in jim je rekla, da naj ne uporabijo imen, saj bo v tem primeru dolžna podati poročilo. Potem sem jo kontaktirala še jaz, in mi je rekla, da naj se odločim, če sem seveda pripravljena iti skozi vse to in tudi kaj v bistvu bom prijavila. Ona je tudi šolski psihologinji povedala , tako je rekla ona, da je šlo verjetno le za grdo obnašanje.
Toliko o tem kar se je dogajalo zadnje dni.
Upam, da bom lahko naslednjič napisala že kaj bolj “veselega”.

Vesna

Gospa vesna to morate prijaviti na policiji.Ne gre drugače.Ne bojte se hitro bodo raziskali.To pa vem iz svojih izkušenj zato ker sem tudi sama prijavila policiji,zaradi nasilja in spolnega nadlegovanja nad mojo hči.Sedaj to rešujejo kriminalisti in bo kmalu končano.Fantje so dobili lekcijo tako da upam da bo sedaj mir.Najprej moraš to prijaviri na policiji ko ona začne to raziskovati se šola malo zgane drugače pa je gluha.
Še enkrat prijavite jih na policijo.