bakterijski meningitis
Draga srecka,najpogosteje danes bakteijski meningitisi potekajo brez posledic, saj so pravočasno in ustrezno zdravljeni. Za natančno napoved pa vam bi svetovala, da se dobro pogovorite z infektologom, ki je vašo deklico zdravil, saj najbolje pozna potek njene bolezni.
Držim pesti za popolen, srečen izhod,
lp
Tanč
Pozdravljeni,
navezal bi se na to temo in vprašal naslednje; vem, da v primeru odkritja te bakterije med nosečnostjo, potem med samim porodom mama prejme (oz. otrok) penicilin. S tem naj bi bil otrok zaščiten. Mene pa bolj konkretno zanima kako je potem ko je otrok odpuščen domov pa do obdobja 3 mesecev ko je cepljen? Torej to vmesno obdobje?
1. Recimo da je otrok zdravljen s penicilinom; kaj to pomeni? da je do starosti 3 mesecev otrok “obvarovan” za nadaljna obolenja meningitisa? Najbrž ne, ali pač?
2. Recimo, da nosečnica ni bila okužena (penicilina ni), otrok pa se OKUŽI par dni po prihodu domov (v porodnišnici recimo ni bilo še te okužbe)? Kaj sploh narediti v teh primerih?
Zavedam se da sem najbrz izpostavil težka vprašanja na katerega ni konkretnega odgovora, še manj pa 100% varnosti, vendar bi si vseeno – kot laik – želel neke informacije kako te zadeve sploh potekajo. Ali si moram zaradi res majhnega procenta tovrstnih obolelosti enosavno misliti da bo itak vse OK in cakati da otroka cepijo?
Hvala lepa in pozdrav.
Spoštovani Miha,
niste napisali, katere bakterije. Bakterijski meningitis lahko povzročajo številne bakterije. Cepimo pa pri treh mesecih samo Haemophilus influenzae, ki je v preteklosti povzročal bakterijski gnojni meningitis, proti ostalim pa ne (pneumokokni, meningokokni …)
Če je otrok zaščitno prejel antibiotik zaradi okužbe pneposredno pred in med porodom, potem je zaščiten.
Do prvega cepljenja (davica-tetanus-oslovski lkašelj-otroška paraliza-hemofilus)ni bolj ogrožen.
Verjetnost, da se bo doma okužil s kakšno zelo invazivno bakterijo je majhna, saj se vsi pazimo, ko pristopamo k novorojenčkom, bolnih in prehlajenih pa sploh ne pustimo zraven.
Če zboli tako majhen otro, je bolan tudi videti. Ni možno, da bi spregledati to stanje in zamudili pravi čas za zdravljenje. Otrok, ki je hudo bolan, ima običajno visoko vročino (vendar, novorojenčki lahko ne), je bled, siv, ne je in je neodziven-se ne zbuja , ni kontakta. Takrat ga pograbite in laufate.
Cepimo pa pri treh mesecih, ker je od takrat dalje imunski odgovor že dober, prej pa ne.
lp
Tanč
Pozdravljeni,
Hvala za odgovor. Drzi, se opravicujem, napisal sem splošno meningitis; torej gre se za streptokok agalactiae, skupine B (upam, da sem prav napisal).
Torej, imamo izkušnjo kjer je bil otrok prve dni po porodu doma, normalno jedel, spal, brez vročine, vse. Neke noči pade zainteresiranost za dojenje, otrok postane anemičen, dobi vročino. Ugotovi se okužba s to bakterijo, nadaljevanja ne bi opisoval, upam da razumete.
Sprašujem bolj za naprej (drugi otrok); če je mati (ali oče) okužen s to bakterijo, kaj torej lahko naredimo, da otroka ne okužimo recimo z dojenjem, dotikom, ipd.? Ali drugače, če se otrok ne okuži pri rojstvu, na kakšen način se potem sploh lahko? Povso berem, da so možnosti majhne; sprasujem pac zato, ker smo očitno pri nas “zadeli prav to”, žal.
Hvala.
Spoštovani Miha,
upam, da se je vse dobro izteklo in da je otroček v redu.
Za naprej: infekcija s streptokokom v nosečnosti ni neobičajna, verjetno je bila zdravljena tudi mati. Sedaj bakterije ni več, v naslednji nosečnosti je seveda majhna možnost (tako kot pri drugih nosečnicah), da se ponovi. Ker čisto zagotovo ne poznam ginekoloških smernic, bi morda to povprašali na forumu ginekologija (ampak mislim, da je dr. Pušenjak na dopustu), verjetno pa se kontrolira bakteriološki bris in odsvetuje spolne odnose v vsaj drugi tretjini nosečnosti, saj so spolni odnosi najpogostejši vzrok vnosa bakterij skozi nožnico. Kot sem rekla, za čisto gotovo informacijo pa raje vprašajte ginekologa. Otrok je naš-pediatričen od rojstva dalje, tako da smernic pred rojstvom in ukrepov v naslednjih nosečnosti ne poznam zadosti dobro.
lp
Tanč
Hvala za odgovor.
Ne želim biti siten, bom s tem postom zaključil in pustil prostor še drugim. Ampak samo v info; da, mene je zanimalo PO rojstvu, ko pride dojenček domov. Torej mene (naju) skrbi ravno ta del, se pravi OKUŽBA PO porodu in PRED cepljenjem. Kje, kako?!? Lahko sploh kaj naredimo da se zavarujemo? Hvala, sedaj vem, da ce med nosečnostjo dobi penicilin, da je malo “varneje”, ze to mogoče malo pomirja.
Kakorkoli, lepo se zahvaljujem za vse vaše dosedanje informacije in vam želim še veliko dobrega.
Lep pozdrav.
Spoštovani Miha,
odvisno je pač od tega, v kolikem času po prihodu domov se je bolezen pojavila. V končni fazi je ta bakterija tudi povzročitelj mastitisa pri materi, prisoten je v vagini žene in v črevesju. Pri odraslem človeku je lahko infekcija nema, lahko pa povzroči bolezni od pljučnice, meningitisa, vnetja maternice, ipd.
Pri novorojenčkih pride do infekcije in utero, med porodom-plod inhalira amnijsko tekočino v porodni poti. Vnetje se kaže kot sepsa znotraj 24 ur po porodu in kot meningitis. Nedonošenost, prezgodnji razpok plodovih ovojev, močna kolonizacija vagine so dejavniki tveganja. Pozne infekcije (po tretjem dnevu) se kažejo kot meningitis ali kot artritis.
Ker proti strept.agalact. NE CEPIMO, je čas do prvega cepljenja kar se tiče te bolezni, nepomemben. Tudi, kar se tiče drugih povzročiteljev, saj se cepi le proti povzročitelju, bakteriji Hemophilus influenzae.
Torej, tudi po prihodu domov, po 3. dnevu je vzrok okužba v maternici ali v porodnem kanalu. Če vas skrbi naslednja nosečnost, če bo mamica zdrava in njena vagina ne bo kolonizirana, potem je možnost zelo patogenih mikrobov tudi zelo majhna, saj se otrok z njimi ne srečuje. Največja nevarnost je pač porodni kanal. Do 3. meseca, ko je otrok cepljen, vendar izključno proti hemof.infl.kot povzročitelju gnojnega meningitisa, običajno v stik s patogeni ne prihaja, če se ni okužil med porodom.
lp
Tanč
Pozdravljeni!
V 31 tednu sem bila testirana na patogene bakterije. V 35 tednu sem rodila. Z otrokom je bilo vse OK.
10 dan po rojstvu, ko smo bili ze doma, otrok ni hotel vec jesti, dan prej je bruhal, ponoci je bil nemiren.
Diagnoza: okuzba s streptokokom Agalactiae – hud meningitis.
Na pediatriji so mi rekli, da se je zgodilo ob porodu. Dr. Pusenjak pa pravi, da se ni moglo zgoditi pri porodu, ko je bolezen izbruhnila tako pozno (sele po 10 dneh). Naj omenim, da sem 8 dan po porodu dobila mrzlico, da sem imela bolece prsi in da sem sla nazaj v porodnisnico, kjer so rekli, da imam zastoj mleka in da ne gre za mastitis.
Na pediatriji so po sprejemu otroka testirali tudi moje mleko, kjer so prav tako odkrili to bakterijo.
Ker razmisljam o naslednji nosecnosti, me zanima, kje je v resnici slo narobe in kaj naj naredim, da se ta nesrecna zgodba ne ponovi. Ce se otrok res ni okuzil pri porodu, kaj naj ga doma potem zavijem v vato, da se ne bo okuzil? Kako lahko to preprecim?
Je mozno, da sem ga okuzila z mlekom pri dojenju? Je to sploh mogoce, da mama okuzi otroka s svojim mlekom?
Imam polno vprasanj, ker enostavno ne vem vec, kaj naj si mislim. Je v resnici slo zgolj z anesrecen slucaj?
Spoštovana mami_t,
glede na potek, torej vaša bolezen Z MRZLICO (zelo pomemben podatek, mrzlice pri zastoju mleka ni, pri mastitisu pa je lahko) 8. dan po porodu ter 10. dan po porodu otrokova bolezen, se pridružujem mnenju dr. Pušenjaka, da to ni bila okužba med porodom, pač pa zaradi mastitisa.Bolezen, ki se pojavi nekako do 3 dni po porodu, se šteje za zaplet poroda.
Dejansko pa je tako hud prenos bakterij v mleku, da je zbolel otroček, redek. Med mastitisom (ampak-zdravljenim!) tudi ne prekinjamo dojenja. Morda niste bili takoj zdravljeni z antibiotikom? Vsekakor je mrzlica tudi pri vas nakazovala hujšo bolezen.
Za naslednjič je seveda možnost okužbe oz. mastitisa takšna, kot je nasploh, pri vas nič večja, ne glede na že preboleli zaplet. Redno izbrizgavanje mleka, normalna higiena pa so splošni ukrepi. Pa ob mrzlici, temperaturi, bolečini z rdečino v dojki, takoj antibiotik mamici.
Če sprašujete za pot, po kateri se je okužil novorojenček, je zelo verjetno vneta dojka. Kaj bi drugega še bilo, glede na to, da je bila tudi v mleku dokazana ista bakterija?
Ni potrebno otroka zavijati v vato, saj s tem ne preprečimo morebitnega prenosa (če bi imeli tako hud mastitis).
Vas pa popolnoma razumem, ob tako hudem zapletu se človek boji ponovitve in se želite izogniti temu. Pa ni kaj dosti, razen izbrizgavanja ostankov mleka, toalete bradavic oz. ev. ragad in takojšnje terapije mastitisa.
Kar pogumno na delo za novega otročička,
lp
Tanč
Hvala za odgovor. Moj mastitis je bil zdravljen sele potem, ko je bil otrok ze bolan in ko so testirali moje mleko. V bistvu mi je pediatrinja na oddelku rekla, naj zacnem jesti antibiotik (amoksiklav).
8 dan po porodu, ko sem sla nazaj v porodnisnico, sem bila delezna zelo cudnega odnosa; ginekologinja, ki je bila v amublanti je rekla, da v bistvu brez veze hodim tja in da gre pac za zastoj mleka in da naj se masiram pod vroco vodo. In to kljub temu, da sem imela rdece madeze po prsih, da so bile prsi zelo bolece in da sem ji povedala, da sem imela mrzlico in da sem imela tudi vrocino 38.
Dala mi je antibiotik, vendar izrecno poudarila,naj ga ne grem takoj iskat v lekarno, temvec sele ce mi temperatura naraste nad 38,5 stopinj (kar pa mi ni). Dala mi je se nekaj z oxitocynom ali nekaj takega, razprsilo za v nos, kar naj bi pomagalo k iztekanju mleka.
Ali naj se v morebitni naslednji nosecnosti odpovem dojenju? Groza me je ob misli, da sem s svojim lastnim mlekom okuzila svojega otroka, ki je zaradi tega potem tudi umrl.
Se opravicujem zaradi stevila vprasanj, vendar moram vedeti, ce se hocem odlociti za se enega otroka. Upam, da mi boste odgovorili se na to.
1. Ali bi v takih pogojih, kot so bili tokrat, pri meni vsak naslednji otrok (ob takem mastitisu) reagiral isto (tako hudo zbolel) ali je bilo to morda odvisno tudi od otroka samega?
2. Ce se pri meni ponovi isti mastitis (z isto bakterijo) pri naslednjem otroku ali se bo tudi ta okuzil s to bakterijo? ALi pa je mozno, da se ne bi okuzil oziroma ce bi se, ne bi reagiral s tako hudo boleznijo?
3. Kaj storiti, ce bi pri naslednjem otroku ponovno dobila tak isti mastitis, da bi zascitila otroka pred okuzbo?
Cudno mi je namrec, da povsod pise, da se z dojenjem nadaljuje, pri meni pa se ocitno ne bi smelo. ALi pomaga, ce se mastitis zdravi?
4. Ali je redko ali pogosto, da je razlog za mastitis tocno ta bakterija?
HVALA.
Draga mami_t,
seveda mi je sedaj, ko ste vse napisali, razumljivo, da želite razčistiti stvari. Žal mi je in hudo mi je, da se je tako kočalo, proti življenju in proti naravi.
Veste, nihče ne more zagotoviti, da se ne bo nikoli več ponovilo, črpav je to redko in nekako, golo statistično gledno, ni za pričakovati. 100% zanesljivo pa se ne da reči.
Vendar, draga mami, čeprav vas ne bom mogla prepričati ali pomiriti, niste VI krivi, niste VI okužili, ni VAŠE mleko (ali kar je v resnici bil vzrok, saj lahko le ugibamo o najverjetnejšem vzroku) tisto, ki je bilo krivo grdemu razpletu. Bil je nesrečen splet okoliščin. Izredno redek, žal.
Seveda boste naslednjič dojili in upam, da z vsem srcem in zavestjo, da je to za otroke dobro. Nič vam sedaj ne bo pripomoglo dejstvo, da se okužbe prenašajo tudi po stekleničkah, dudicah …
Še o vprašanjih:
1. težko je pravilno odgovoriti na to vprašanje, saj ČE .. ta grozni če… bi bil otrok večji, bi morda (res morda) takoj začeli z antibiotiki, če bi morda ne dojili, če bi bil otrok bolj odporen…
Če bi se mastitis ponovil, potem ga bi povzročila lahko tudi enaka bakterija, saj je najpogostejši povzročitelj mastitisa. Zakaj pa eni otroci tako hudo zbolijo, drugi pa ne, ne vemo.
Če bi se mastitis ponovil naslednjič, bi absolutno vztrajala, da takoj začnete zdravljenje (torej: povišana temperatura, rdečina dojke, bolečina). Morda za dan ali dva tudi prenehati z dojenjem, toliko, da se mleko “izčisti”.
Draga mamica_t, ne vem, kako bi potolažila vaše srce. Ne vem, kako bi izbrisala skrb in bojazen med drugo nosečnostjo in strah pri vsakem dihu in premiku dojenčka. Verjetno ni sile na tem svetu. Morda je tudi bolečina še prehuda in je prezggodaj, da bi vam rekla, da se prepustite toku življenja in temu, kaj bo prineslo. Najverjetneje vse dobro, saj je nemogoče, da bi se vam zgodile hude stvari zaporedoma.
Hudo mi je, da ne znam bolje potolažiti vašega srca.
lp
Tanč
Najlepsa hvala za lepe besede.
Za nazaj se ne da vec pomagati, zgodilo se je kakor se je. Res je hudo in res se je tezko s tem sprijazniti, da smo bili mi trije pac izjema, redek primer ipd. Ravno zato me to tako bega, ker je to menda tako redko.
Ker pa si zelo zelim otroka, sem vam postavila toliko vprasanj in dejstvo, da ni nujno, da se mi bo to zgodilo tudi pri naslednjem otroku, me pomirja.
Ce je slo res zgolj za splet nesrecnih okoliscin in da je bilo verjetno nekaj tudi posledica otrokove (ne)odpornosti, potem ni nujno, da bo pri naslednjem otroku isto, ne?
Ce vas prav razumem, imam lahko mastitis, ki ga povzorca ta bakterija, torej imam mleko okuzeno s to bakterijo, pa ni nujno da se otrok okuzi in/ali da zboli?
Mene je najbolj skrbelo to, da je zdaj pri meni tako, da se bo vsak naslednji otrok okuzil na tak nacin s to nesrecno bakterijo in potem hudo zbolel.
Se tole; ali otroku kaj pomaga, ce bodo ob porodu preventivno dali antibiotik (menda ga bom dobila avtomaticno zaradi tega zapleta)? Ali ga to res zasciti? Ali to prepreci tudi nastanek mastitisa?
REs hvala za vas cas in vase odgovore, ki mi zdaj res veliko pomenijo. Ponovna nosecnost in zdrav otrok bi mi morda malo zacelila rane in trenutno mi je to edina svetla tocka v prihodnosti.
Spoštovana mamica_t,
ne samo, da ni nujno, da se bi to ponovilo, pač pa je skorajda neverjetno.
Take vrste zapleti in nesrečne okoliščine se ne morejo ponoviti na tak način.
Videla sem že kar nekaj mastitisov, popolnoma brez zapletov. Otroci so bili dojeni dalje, mamice so jemale antibiotike. Tudi poporodni zapleti, če dopustimo možnost, da je šlo za medporodni infekt, so redkejši. Še posebej, če bodo posebno pazili na vas.
Je pa res bakterija prisotna v vagini, črevesju in je lahko infekcija pri mamici brez znakov. Ampak, kontrolirali vas bodo in pazili na vas. Antibiotik, ki ga boste dobili pred in med porodom, bo varovalno deloval tako na vas, kot na otroka. Preprečil bo vnetja, vendar ne za stalno. Mastitis se še vedno kasneje lahko pojavi, vendar sem prepričana, da bo takoj zdravljen.
Upam, da vama bo kmalu uspelo ter da bo vajin pikec zdrav korenjak, ki vama bo lepšal življenje.
lp
Tanč
Pozdravljeni!
Ponovno se na vas obracam z vprasnjem, ki mi ne da miru; skusam namrec ugotoviti, kako se je moj otrok okuzil s streptokokom Ag. Verjamem, da verjetno ne bom nikoli zvedela, me pa resnicno zelo zanima, zakaj so v mojem mleku nasli to bakterijo.
Torej zanima me, ce je ta bakterija resnicno pogost oziroma ce sploh je povzrocitelj mastitisa pri zenskah?
Dr. Pusenjak pravi, da je presenecen, da bi ta bakterija povzrocila mastitis in da se je otrok lahko okuzil tudi z ljubkovanjem. Vredu, to razumem, samo kako je potem prisla ta bakterija v moje mleko???? To vprasanje mi ne da miru.
Na dojenju sem tudi preverila in menda ta bakterija ne povzroca mastitisa… ne vem kaj naj si mislim, koga naj se vprasam.
Ali kljub temu, da je sele 10 dan po porodu prislo do bolezenskih znakov, prislo do okuzbe morda pri porodu?
Tako rada bi vsaj malo razumela kako je do tega prislo, da bi bila morda naslednjic vsaj malo bolj mirna. Zdaj pa mi ta vprasanja sploh ne dajo miru.
Najlepsa hvala za vas odgovor!
Draga mamji_t,
preiskala sem kar nekaj strani, predvsem tujih internetnih medicinskih virov.
Bom kar prekopirala:
Acute mastitis and breast abscess: Usually occurs during early lactation, less often in patients with dermatitis. The bug is usually staph aureus (abscess-maker), less often streptococcus (spreading cellulitis).
This occurs when bacteria get into the breast. It is particularly likely to occur during breastfeeding, due to the milk ducts in the breast being more exposed than normal.
Mastitis:
Causes and Management
1. Introduction
Mastitis is an inflammatory condition of the breast, which may or may not be accompanied by
infection. It is usually associated with lactation, so it is also called lactational mastitis (67) or
puerperal mastitis (1). It can occasionally be fatal if inadequately treated. Breast abscess, a
localised collection of pus within the breast, is a severe complication of mastitis. These
conditions form a considerable burden of disease and involve substantial costs (43; 112). Recent
research suggests that mastitis may increase the risk of transmission of HIV through
breastfeeding (76; 150).
Awareness is growing that inefficient removal of milk resulting from poor breastfeeding
technique is an important underlying cause, but mastitis remains synonymous with breast
infection in the minds of many health professionals (11; 15; 93; 94). They are often unable to
help a woman with the condition to continue to breastfeed, and they may advise her
unnecessarily to stop (43).
This review aims to bring together available information on lactational mastitis and related
conditions and their causes, to guide practical management, including the maintenance of
breastfeeding.
2. Epidemiology
2.1 Incidence
Mastitis and breast abscess occur in all populations, whether or not breastfeeding is the norm.
The reported incidence varies from a few to 33% of lactating women, but is usually under 10%
(Table 1). Most studies have major methodological limitations, and there are no large
prospective cohort studies. The higher rates are from selected populations.
The incidence of breast abscess also varies widely, and most estimates are from retrospective
studies of patients with mastitis (Table 2). However, according to some reports, especially from
developing countries, an abscess may also occur without apparent preceding mastitis.
6
3. Causes of mastitis
The two principle causes of mastitis are milk stasis and infection. Milk stasis is usually the
primary cause (67; 120), which may or may not be accompanied by or progress to infection.
Gunther in 1958 (55) recognised from clinical observation that mastitis resulted from stagnation
of milk within the breast, and that the efficient removal of milk as it is formed could largely
prevent the condition. She suggested that infection when it occurred was not primary, but
resulted from the stagnant milk providing a medium for bacterial growth.
Thomsen and co-authors in 1984 (161) produced additional evidence for the importance of milk
stasis. They counted leukocytes and bacteria in milk from breasts with clinical signs of mastitis,
and proposed the following classification:
– milk stasis
– non-infectious inflammation (or non-infectious mastitis)
– infectious mastitis.
Leukocytes 106/ml
milk
Bacteria 103/ml milk Infectious mastitis
In a randomised study, they found that milk stasis (106 leukocytes and 106
leukocytes and >103 bacteria) was treated effectively only with both removal of milk and
systemic antibiotics. Without effective removal of milk, non-infectious mastitis was likely to
progress to infectious mastitis, and infectious mastitis to the formation of an abscess.
Thomsen at al also related cell and bacterial counts to clinical findings, and found that it was
impossible to be certain from clinical signs whether or not infection was present.
4. Milk Stasis
Milk stasis occurs when milk is not removed from the breast efficiently. This may occur
when the breasts are engorged soon after delivery, or at any time when the infant does not
remove the milk that is produced from part or all of the breast. Causes include poor
attachment of the infant at the breast, ineffective suckling, restriction of the frequency or
duration of feeds, and blockage of milk ducts. Other situations which predispose to milk
9
5.1. Infecting organisms
The commonest organisms found in mastitis and breast abscess are coagulase-positive
Staphylococcus aureus and Staph. albus (74; 100; 102; 103; 117; 119; 120; 140; 170).
Escherichia coli (94; 161) and Streptococcus (_-, _-, and non- haemolytic) are sometimes found,
(82; 119; 120; 137; 147; 161) and the latter has in a few cases been linked to neonatal
streptococcal infection (82). Rarely, mastitis has been recognised as a complication of typhoid
fever and other salmonella infections (51; 146). M. tuberculosis is another rare cause of
mastitis. In populations where tuberculosis is endemic, M. tuberculosis may be found in about
1% of cases of mastitis (56) and associated in some cases with tuberculous tonsillitis in the
infant. Candida and cryptococcus have been reported to cause fungal mastitis (60; 123; 165) but
mycoplasma and chlamydia have not (162).
Bacteria are often found in milk from asymptomatic breasts, in both industrialised (144) and
developing (184) countries. The spectrum of bacteria is often very similar to that found on
skin (74; 100; 119; 170). Marshall (100), for example, found Staph. epidermidis,
diphtheroids, and alpha-haemolytic and non-haemolytic streptococci. Bacteriological studies
are therefore complicated by the difficulty of avoiding contamination from skin bacteria (160).
Despite careful techniques for collection, only 50% of milk cultures may be sterile (109),
while others show “normal” colony counts from 0 to 2,500 colonies per ml. (183).
Thus the presence of bacteria in the milk does not necessarily indicate infection, even if they are
not contaminants from the skin. One way to distinguish between infection and simple bacterial
colonisation of the milk ducts is to look for bacteria coated with specific antibodies. As with
urinary tract infection, bacteria in breastmilk which are coated by immunoglobulins IgA and IgG
demonstrate that a specific immune reaction to an infection has taken place (158; 160).
However, facilities for such an investigation are not routinely available in many situations.
5.2 Bacterial colonisation of the infant and breast
Bacterial colonisation of the infant and breast is a normal process that takes place soon after
birth. Both the mother’s milk ducts and the infant’s nasopharynx are colonised by a variety of
organisms, some of them potentially pathogenic, such as Staph. aureus (38). However, their
presence does not by itself cause mastitis (38; 102; 183).
If a mother is in close contact with her infant immediately after delivery, she transfers to the
infant her own strain of respiratory and skin organisms. These organisms grow and populate
her infant’s gut, skin and respiratory tract. Once a flora of commensal organisms is
established, the growth of pathogenic bacteria is inhibited. This process, known as bacterial
interference, has been used deliberately in clinical settings to prevent and control outbreaks of
infection by the more virulent forms of Staph. aureus (96; 151).
5.3 Epidemic puerperal mastitis
Problems may arise when first the infant and then the mother is exposed to unfamiliar or virulent
organisms. This is most likely to occur in hospitals, from cross-infection or the development of
resistant strains (38; 49; 109). An epidemic form of puerperal mastitis occurred frequently in
hospital nurseries in industrialised countries from the 1930’s to the 1960’s (52; 74; 185). During
this period, hospital deliveries became more frequent, breastfeeding was not promoted, and the
antibiotic era was only **** beginning. The dominant role of staphylococcal infections and
transmission between nursery personnel, infants and mothers was repeatedly demonstrated (1;
24; 37; 109; 127; 135).
Epidemic mastitis has been regarded as a hospital acquired disease caused by highly virulent
strains of penicillin-resistant Staph. aureus (52). It has become rarer since the advent of
antibiotics and the use of more powerful bactericides for cleaning hospitals (105); but it has also
become rarer since practices which favoured milk stasis have become less widespread, such as
restrictive feeding schedules, and interruption of feeding from a breast with a fissured nipple;
and since infants in hospital have roomed-in with their mothers instead of staying in nurseries.
5.4 Route of infection
How infection enters a breast is uncertain. Several routes have been suggested: through the
lactiferous ducts into a lobe; by haematogenous spread; and through a nipple fissure into the
periductal lymphatic system (18; 39; 52; 94; 137; 170). Nipple fissure has been reported with
increased frequency in the presence of mastitis (41; 43; 71; 78; 100; 170). In a prospective,
randomised clinical trial, Livingstone studied the effects of antibiotic treatment of women with
nipple fissure from which Staph. aureus was cultured. She found that women who were treated
with a systemic antibiotic were 4-5 times less likely to develop mastitis than women who were
treated with a topical preparation, or with improved breastfeeding technique alone (97). So, in
addition to the possibility that mastitis and fissure occur together because both can result from an
infant’s poor attachment at the breast, there is also the likelihood that a fissure provides an entry
point for infection(101).
Najraje bi napisala, da pozabite, da ne mislite na to, da ne vrtajte, ker ne boste prišli do konca in končnih odgovorov. Pa nekako ne morem, ker razumem, da morate dobiti odgovore, ki vas mučijo.
lp
Tanč
Hvala za vase razumevanje. To mi res veliko pomeni glede na to, da sploh ne vem na koga naj se obrnem, da se bom lahko pogovorila o tem in dobila dolocene odgovore. Ne pricakujem, da mi bo kdorkoli dal kakrsnokoli zagotovilo za naprej ali tocen podatek kako je do tega prislo, bi pa rada v svoji glavi razjasnila dolocene nelogicnosti.
Glede na to, da sem v dokumentu prebrala, da sicer obstaja moznost za prenos bakterije z mame na otroka, vendar kot sem lahko prebrala je to tako redko, skoraj ne morem verjeti, da sem jaz med njimi.
V bistvu me muci samo eno vprasanje:
– ce je to tako pogosta bakterija, ki zivi tudi na kozi (ter v sluznici), dojka pa je prekrita s kozo, kako to, da potem od toliko rojstev na leto ni vec primerov okuzb po rojstvu. Saj je verjetno veliko nedonosenckov, ki so prav tako izpostavljeni dotikom in dojenju.
Ali pa je bil moj otrok posebej dovzeten za okuzbo zaradi recimo zmanjsane imunske odpornosti.
Ce pa je to redka bakterija, potem pa mi je logicno, da je pac moj otrok ob stiku z njo zbolel in zato ni vec teh okuzb. In da je to pac bil nesrecen slucaj, kot mi vsi govorijo. To bi bilo se najlazje verjeti, pa je toliko odprtih vprasanj.
Res je, tezko je kar reci, se je pac zgodilo, gremo naprej, upamo da bo drugic bolje.
Vem, da mi ne morete dati vec odgovorov in iz srca se vam zahvaljujem, da ste si vzeli toliko casa za mojo tezavo. VErjamem, da se bodo ob morebitni drugi nosecnosti vsi potrudili, da se tak primer ne bo vec ponovil.
Draga mami_t,
strept.ag. je izredno pogosta bakterija, ki živi na naši koži, sluznicah, vagini. Zato mora res priti do neverjetnega spleta neugodnih okoliščin, da se tako zaplete. Saj so okužbe po rojstvu tudi še danes, samo pogosto jih uspe(mo) pozdraviti in otrok tudi mora priti v stik s temi bakterijami, ki so del njegove normalne bakterijske poselitve. Mi smo polni bakterij, ampak živimo z njimi v ravnotežju, če pa nam npr. pade imunost, pa nam tudi te “normalne” bakterije povzročijo hude bolezni. Tudi to je možno, kar ste napisali, da bi šlo za kakšen redek imunski prirojen deficit in torej za posebno dovzetnost za take vrste infekcije.
Že danes držim pesti in vzpodbujam zvezde, da bi vama bile naklonjene.
lp
Tanč