Pozdravljeni!
Pred desetimi leti sem spoznala moškega, v katerega sem se silovito zaljubila.Bil je vse zame, pa tudi zanj ne morem trdit drugače. Žal pa se je življenje obrnilo v čisto drugo smer, kot bi moralo. Namesto, da bi bila srečna , je ravno obratno…
Kot otrok sem bila zlorabljena iz strani očeta, vsa leta sem se tega sramovala in to skrivala in nosila v sebi. Zato je najine zveza zejo trpela, saj nisem bila zmožna normalnega partnerskega življenja. Bila sem kot zaprta školjka in kar naprej sva se prepirala. Imela sem že občutek, da ga ne maram več, čeprav ga pa po drugi strani nisem želela izgubiti. Rodila se nama je tudi čudovita hčerkica. Tako sva hladna drug do drugega živela vse do trenutka, ko je spoznal drugo žensko….se vano zaljubil….seveda sem to odkrila in mi je vse priznal.
V tistem renutku pa se je v meni nekaj premaknilo, že nekaj dni se pogovarjava o temah, ki do sedaj niso našle priložnosti…ne bi me rad izgubil, še vedno me ima rad..po drugi strani pa ga vleče vstran….tudi jaz sem mu vse priznala, zakaj sem bila taka…skratka izlila sva se drug drugemu.
Postala sem razumevajoča in pozorna, zopet ga ljubim, kot prvi dan….on pa ne ve kaj naj stori…
Ali za naju še obstaja prihodnost??Ali je prepozno??

Hvala za odgovor!

Draga Klauki!

Nikoli ni prepozno!
Travme iz otroštva so vam pustile sledi, zato ste živeli v zaprti lupini in niste spustili blizu nikogar. Šok, ki ste ga verjetno doživeli ob tem, ko vam je partner priznal, da se je zaljubil v drugo žensko, pa vas je zbudil, zdramil. Začeli ste razmišljati in ugotovili, da vam partnerska zveza z njim veliko pomeni. Odkrito sta se pogovorila. Ljubite ga, ne želite ga izgubiti. Tudi on še vedno čuti ljubezen do vas. To dvoje je ključno.
Zdi se mi razumljivo, da partner ne ve, kaj naj stori, saj je zmeden. Kar naenkrat ste postali razumevajoča, ljubeča partnerka – verjetno je ravno to iskal in našel pri drugi ženski.
Pogovarjajta se o tem, kaj si želita v prihodnosti in če še želita ostati skupaj. Če se bosta odločila, da nadaljujeta skupno življenje, bi bilo morda dobro, da si poiščeta strokovnjaka, ki vama bo pomagal pri novem skupnem začetku.
Kakorkoli se bo izteklo, pa vam, Klauki, priporočam tudi, da zase glede zlorabe iz otroštva poiščete strokovno pomoč. Ne dovolite več, da bi vam to uničevalo življenje in odnose z ljudmi, ki jih imate radi.

Oglasite se še! Srečno!

RAZUMEM TVOJO STISKO SAJ ZARADI ZLORABE VOTROŠTVU SE NISI MOGLA MOŽU DOVOLJ PREBLIŽAT IN TUDI NJEGA NISI SPUSTILA V SVOJO BLIŽINO MISLIM PA DA SEDAJ KO STA SE POGOVORILA SI PRIZNALA IN ZAUPALA TEŽAVE IN TRAVME JE UPANJE ZA VAJU VKLJUČITA SE V KAKŠNO SKUPINO ZA POMOČ ZAKONCEV IN TUDI TI SI POIŠČI POMOČ DA BOŠ LAŽJE PREBOLELA KAJ SE TI JE ZGODILO V OTROŠTVU SAJ TO MORAŠ IZRAZITI IN PREBOLETI TO VEM IZ IZKUŠENJ V LASSNI DRUŽINI ŽELIM TI VSE DOBRO