Stara sva 30, skupaj pa 2,5 let, v nekakšnem vroče-hladnem razmerju. Vmes sva se za en mesec tudi razšla, nekaj mesecev nazaj. Moj dragi rad kaj spije in takrat je čist drug človek. Tako se je kakšno leto nazaj, na nekem pikniku pošteno napil in se želel odpeljati z avtom. Ker mu nisem dala ključev, je želel obračunati z mano, a so ga drugi zaustavili in tako je razbil “le” steklo na avtu. Nikoli nisva spregovorila o tem dogodku. Jst sm ga želela pozabiti in zdelo se mi je, da se ga tudi on sramuje. Naj povem, da me ni nikoli udaril, ne pred tem dogodkom ne kasneje, čeprav vem, da bi se takrat verjetno slabo končalo, če ga ne bi ustavili. Pred kratkim pa sva bila na nekem pogrebu, seveda je zopet nekaj spil, ravno toliko, da se mu je razvezal jezik. Pogovor je tekel o “ubogih moških” in ženskam, ki jim kao non stop teži-jo-mo. In tako začne moj “dragi” njim razlagat, da sj on je mene že enkrat lovil okrog in da kaj bi mi takrat naredu, če bi me dobu. Čist sm bla šokirana in takoj , ko sva bila nekje na samem sm mu povedala, da me je totalno užalil in da bi se lahko česa takšnega sramoval ne pa, da se hvali. Isti dan, nekaj ur kasneje, sedimo za mizo in zopet ista tema. In njegove besede: “Če bi jo takrat dobu, bi jo tak speku, ne speku, zlomu bi jo!” Je nekaj pirov v riti opravičilo za kaj takega? Saj vem, da ni. Ne morem pozabiti, žre me, zdi se mi, kot da je ta dan dokončal tisto, kar ni takrat. Boli bolj kot udarci. Me ima sploh rad?

Saj ti ne privoščim, a bojim se da bo kmalu prišel dan, ko se ne bo zadržal in ne bo ugibanja kaj bi ti takrat naredil. Glede na to kaj je povedal moraš vedeti, da je v njegovi glavi sprejemljivo nasilje moškega nad žensko.

Lahko, da je jezen nate,ali pa nezadovoljen zaradi česa drugega… Vsekakor si želi, da bi te udaril. Do zdaj si še ni upal, ampak jaz se nebi zanašala na to.
Če ni sposoben ozreti se vase in tebi in sebi priznati,kaj ga žre….
Mogoče te ne ljubi več?
Bolje, da razčistita, potem boš pa že vedela kaj narediti.

Odidi stran, dokler še nimata otrok in dokler te res ne pokonča.

Pozdravljeni, Elia!

Razumem, kaj vas žre. Pogovor z vašim partnerjem glede incidenta, ki se je zgodil in o tem, kar se dogaja zdaj, je neizbežen in nujen. Izogibanje pogovoru in odrivanje problema, ni dobro ne za vas ne za vajin odnos. Mogoče ste mu takrat s tem, da niste spregovorili o incidentu, niti niste zahtevali pojasnila ali opravičila, nenamerno oziroma nehote celo dali občutek, da ni naredil nič narobe. Življenje je teklo dalje kljub dogodku, nič se ni zgodilo.
Pravite, da ste mu že povedali, da vas je užalil s tem, ko je vsem razlagal o tem, kaj bi vam storil, če bi vas takrat dobil. Povejte mu še enkrat ali dvakrat, če bo potrebno. Naj vas sliši. Povejte mu, kakšne so vaše dileme in občutki ob tem.
V kolikor želita ohraniti vajin odnos, vama priporočam, da si poiščeta pomoč strokovnjaka. Za informacije se oglasite na centru za socialno delo in/ali pobrskajte po internetu. Nekaj naslovov, kamor se lahko obrneta za svetovanje:
– Društvo za nenasilno komunikacijo:
– Svetovalnica Fužine:
– Družinski center Žarek:

Tudi glede težav z alkoholom mislim, da je dobro, če ne celo nujno, da partner poišče strokovno pomoč.

Srečno!

na tvojem mestu bi tej zvezi naredila konec, saj takšnih “presenečenj” ne rabiš, pa tudi 2,5 leta ni taka doba da bi billo to kakorkoli težko.