Pozdravljeni.Sem mamica 2 in pol leta stere deklice, partner, s katerim sva živela 3 leta odhaja, najuzapušča, hkrati ne vem, kako bom ravno sem se zaposlila in imam en kup težav, kako povedati deklici, da ga več ne bo, ker je zelo navezana nanj.Strah me je, da ne bo normalno odraščala.hvala

Draga Ula,

žal mi je, da se vam to dogaja. Gotovo vam je zelo težko pri srcu. Potrebovali boste nekaj časa, da to prebolite. Vsako izgubo je potrebno odžalovati, da lahko potem na novo zaživite v novi situaciji.

To, da ste ostali brez partnerja in da hčerka ne bo odraščala v skupnem bivališču z očetom, še ne pomeni, da ne bi mogli živeti zadovoljivo. Poznam primere enostarševskih družin ter primere na novo sestavljenih družin, ki živijo zelo kvalitetno in kjer so pogoji za odraščanje njihovih otrok zelo dobri. Na drugi strani pa obstaja tudi veliko motenih obojestarševskih družin. Tako, da ni vse odvisno od tega ali je družina “popolna”. Problem pa je, kadar starša po razhodu obračunavata drug z drugim in se ne zmoreta dogovarjati glede skupnih otrok…
Ločitev staršev je težka izkušnja za vsakega otroka, ki to doživi. V otroku se porajajo najrazličnejši negativni občutki in misli. Pomembno je, da se v ločitvenih postopkih ne pozabi na otroka. Kar pa pri vas že iz vašega vprašanja lahko ugotovimo, da se ne bo zgodilo. Hčerki bo potrebno pojasniti, kaj se dogaja ter ji povedati, da jo imata oba še vedno rada in da partner še vedno ostaja njen očka, kot je bil do sedaj.

Kljub novi zaposlitvi verjamem, da boste zmogli uskladiti tudi vse obveznosti.

Vaše in hčerkino življenje bo lepše, če bosta s partnerjem živela ločeno, kot pa če bi živela skupaj, vendar neljubeče in konfliktno.

Veliko poguma še naprej!

Zakaj odhaja?

Ali se res ne da nič več naredit?

Če sta bila sposobna naredit otročička, a nimata volje in sposobnosti rešit vajine veze? A ni vredno?

Ravno pravi čas je šel, če je že mislil oditi. Vidve bosta še srečno zaživeli, samo ne zapravljaj časa z žalovanjem za njim. Takrat, ko bo imel dneve za obisk, naj se punčki polno posveti, če je kolikor toliko odgovoren oče, ona pa se bo tega navadila. V tistem času se ti posveti sebi, pojdi v družbo s prijatelji, jim zaupaj težave in prosi za predloge. Če so pravi, te bodo pustili razmisliti in upoštevali tvoje odločitve. Na forumu otrok iz vrtca pod gradom imaš veliko literature in življenjskih zgodb takih mamic in se s kakšno poveži, da ti bo lažje.

Svetla plat : zdaj si sama svoj šef, nikomur ti ni treba polagati računov.Vzgajaš lahko v miru, pa čeprav boj skromno, boš tako veliko bolj srečna. So pa tudi še čudoviti, zreli moški na svetu, zato se posveti pogovorom in kmalu boš ločila zrnje od plev.Tvoja punčka bo ob tvojih pojasnilih letom primernih vse pravilno razumela. Za začetek ji reci, da jo ima očka rad in da pride naprimer v soboto. Sčasoma pa ji boš povedala, da se je preselil. Bodi vedra in vesela in uživaj z njo v materinski sreči. Ona ni dolžna prenašati turobnosti in frustracij staršev, temveč je tu za srečo.

Prepričana sem, da vama bo uspelo.Na csd daj vloge za finančno pomoč in vse odgovorno uredi, da vama bo lepo. Bivšemi nič ne razlagaj, le o počutju punčke, ko je z njim. Srečno!

Tudi jaz sem na tem, le da ima moja 3,5 leta. Štirinajst dni nazaj se je odselil in če si iz Ljubljane se lahko kaj dobiva. Tudi jaz potrebujem novo poznanstvo in družbo za mojo punčko, sploh poznanstvo, ki je v takem stanju tudi jaz potrebujem.