novo življenje
Pozdravljeni,
vsak dan berem zgodbe, ki so zelo podobne moji. Sam meni se zdi, da zdej ko se bliža pomlad, da tudi meni sije sonce v moje življenje. Pred dvemi meseci sem končno pobegnila od fanta s katerim sva živela devet let in me je enkrat fizično večkrat pa psihično zlorabljal. Vsakič, ko je pil so grožnje postajale hujše od groženj s pištolo in tako naprej. Ko je prvič to storil pred mojim sinom mi je prekipelo in sem odnesla sina k mojim staršem, kjer sva tudi ostala. Spravil me je tako nizko, da sem padla v depresijo pristala an tabletih, ki dolgo časa sploh niso pomagale. Potem se je zgodil še en dan, ko je grozil meni in moji prijateljici, da naju bo ustrelil. In skoraj zrežiral svoj samomor, drugi dan sem videla, da tako ne gre več naprej sem čisto dokončno odselila. Poiskala sebi primerno družbo in začela zopet uživati z mojim sinčkom. Od prvega dne ko sva se odselila spi v svoji sobi in to celo noč, kar se prej ni nikoli zgodil. Sedaj vem, da sem na pravi poti in da bom zmogla tudi če bom vse življenje mama samohranilka bom dobra mama, ker je moj otrok zlat in ne sme živeti v takem domu kot je bil.
Pozdravljeni,
in hvala, da ste z nami podelili svojo zgodbo. Vaša zgodba je lahko spodbuda tudi za ostale ženske, ki so v podobnem položaju. V njej bodo našle sporočilo o pogumu in moči ženske, da odide iz nasilnega odnosa. Pomembna spodbuda za vse matere, pa je tudi vaš opis spremembe na otroku, ko z mamo odide v varen dom. Vse, ki še trpijo nasilje pa bi želela spomniti, da tudi če nimajo bližnjih oseb, k katerim bi se lahko zatekle, lahko poiščejo mir in varno zavetje v katerem od materinski domov ali varnih hiš.
Vam mami samohranilka pa želim, da vztrajate na pravi poti in s sinčkom uživate v novem življenju.
LEP POZDRAV
Vse bi se mogle objeti , ko zberemo pogum in odidemo od nasilnega partnerja.Tudi sama sem nekaj let (7) let preživela poleg nasilnega psihično in fizično nasilnega moža in upala da se bo spremenil po vsakem takem dejanju je hodil po kolenih za mano in prosil ter zagotavljal zadnjič ja je bilo za kak teden poznam kako je groziti z pištolo poznam kako je biti za kazen tud zaprt v kleti ali ležati gola na postelji da ne zbežiš. Vse to sem doživljala saj sem dobila nasvete policije varna hiša vendar sem vsekakor hotela to rešit sama si rekla še mal potrpim in si poiščem stanovanje in si ga opremin pa zapustim hišo groze in nasilja. in tako sem tudi storila
tudi moj otroček sedaj spi v svoji sobici lepo celo noč vsko toliko vpraša če res nebo sem ati prišel in mu zatrdim da ne pa se celo nasmehne.
zato vsaki rečem prvi udarec naj bo tud zadni škoda dni mesecev in let ko misliš da je upanje in se bo spremenil ne se nebo mislim da redko kateri
se spremeni
Sedaj vem kako lepo je živeti v miru čeprav je bilo težko na začetku ampak sem stopla do policije če bi me iskal in jih prosila za hitro ukrepanje pa se mi je vse obrestovalo samo enkrat je poskušal in videl da so mu bili takoj za petami policisti in je odnehal
Sedaj je že 3 mesece ki moji in sinovi najlepši v življenju
LP in srečno vsem in željo da samo pogum zbere vsaka in reče adijo in nikoli več naj se ne ponovi